Papež Benedikt XVI.: 150 let časopisa L'Osservatore Romano je pot, ki je polna veselja, ovir, vneme, zadovoljstva in milosti

VATIKAN (petek, 1. julij 2011, RV) – Danes mineva natanko 150 let, odkar je izšla prva številka vatikanskega časopisa L'Osservatore Romano. Papež Benedikt XVI. je ob tem jubileju sedanjemu direktorju Giovanniju Mariji Vianu poslal sporočilo, v katerem je 150 let življenja dnevnika opredelil kot »dolgo in pomenljivo pot, ki je polna veselja, ovir, vneme, zadovoljstva in milosti.« 150. obletnica predstavlja predvsem razlog za zahvalo Bogu, istočasno pa nudi tudi priložnost za premišljevanje o zgodovini in vlogi vatikanskega dnevnika, katerega se navadno imenuje kar »papežev dnevnik«.

Benedikt XVI. je v nadaljevanju sporočila namenil pozornost vlogi časopisa skozi zgodovino in pri tem izpostavil predvsem njegovo edinstvenost in odgovornosti. Njegovi začetki segajo v težaven in odločilen čas za papeštvo. Prva številka je izšla 1. julija leta 1861, nedolgo po združitvi Italije. Sprva je bil v zasebni lasti in papeška država mu je predstavljala zgolj oporo. Takrat je izhajal kot »politično verski« časopis. Nastal je z namenom, da bi branil in podpiral stališča Svetega sedeža, pa tudi načelo pravičnosti in prepričanja, ki so utemeljena na besedi Jezusa Kristusa. Ta cilj časopisa je bil izražen z dvema latinskima gesloma, ki L'Osservatore Romano spremljata še danes: prvi »Unicuique suum« izhaja iz rimskega prava, drugi »Non praevalebunt« pa iz Matejevega evangelija (Mt 16,18). Sveti sedež je časopis odkupil leta 1885 in zaradi neposrednega nadzora s strani papeške oblasti sta sčasoma zrasla njegov ugled in verodostojnost. To se je še za posebej pomembno izkazalo v prvi polovici 20. stoletja, zaznamovanega z dvema svetovnima vojnama. V tem času je ostal kot odmev, ki je »zvest mednarodni in nadnarodni instituciji«. Tudi kasneje, v obdobju hladne vojne in preganjanja kristjanov v državah s komunističnim režimom, je kljub omejenim sredstvom in močem zagovarjal poštenost ter svobodo. Podpiral je pogumno delovanje takratnih papežev, ki so kot edina temelja miru branili resnico in pravičnost. Leta 1961, ob 100. obletnici izida prve številke, je kardinal Giovanni Battista Montini, ki je dve leti zatem postal papež Pavel VI., zapisal: »Zgodilo se je kot kadar se v kakšni dvorani ugasnejo vse luči in ostane prižgana ena sama: vsi pogledi se obrnejo proti njej; k sreči je bila to vatikanska luč, mirna in žareča luč, ki se je hranila pri apostolski luči Petra. Osservatore se je takrat pokazal kot tisto, kar v svojem bistvu vedno je: svetilnik, ki usmerja.«

V drugi polovici preteklega stoletja je vatikanski časopis L'Osservatore Romano začel krožiti po vsem svetu. Nastale so periodične izdaje v različnih jezikih, ki niti niso bile tiskane več samo v Vatikanu. Trenutno jih je osem in med njimi je ena, ki v celoti izhaja v pisavi, ki ni latinska. Zadnja leta je vse večjega pomena tudi prisotnost na internetu. Po besedah svetega očeta so značilnosti vatikanskega dnevnika edinstvene. V današnjem času je postal predvsem organ formiranja in ne le informiranja. Zato je pomembno, da se posveča tudi kristjanom na Vzhodu, ekumenskemu prizadevanju, neprestanemu iskanju prijateljstva in sodelovanja z judovstvom in drugimi verstvi, soočanju kultur, glasu žensk in odločilnim vprašanjem bioetične narave. Le tako časopis L'Osservatore Romano, kot je zapisal papež Benedikt XVI., izraža prijateljstvo z vsem človeštvom današnjega časa in brani človeško osebo, ustvarjeno po podobi in podobnosti Boga, ter odrešeno po Jezusu Kristusu.

Audio: