LÜBECK/ MILANO (nedelja, 26. junij 2011, RV) – Ta konec tedna je bilo razglašenih
šest novih blaženih. Včeraj so v hamburški nadškofiji na severu Nemčije razglasili
tri mučence, katoliške duhovnike, ki so umrli med nacističnim režimom. Njihova imena
so: Johannes Prassek, Hermann Lange in Andreas Paul Eduard Müller. Danes pa so bili
v Milanu v Italiji razglašeni še duhovnika Serafino Morazzone in Clemente Vismara
ter redovnica Enrichetta Alfieri. Več o njihovem življenju in zgledu svetosti je v
pogovoru za Radio Vatikan povedal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal
Angelo Amato.
O treh nemških mučencih je dejal, da so bili vsi trije obglavljeni
10. novembra leta 1943. Prassek je bil zaprt zaradi svojega delovanja med najbolj
pomoči potrebnimi in pridiganja, ki je privlačilo mnogo vernikov in so ga zato obdolžili
zoperstavljanja ideologiji. Druga dva duhovnika pa sta delovala predvsem med mladimi
in sta bila odkrita nasprotnika režima ter tako kritizirala vojno, poboje in ustrahovalno
versko politiko. Usmrčeni so bili, ker so branili Cerkev in se niso želeli odpovedati
svoji veri. Vsi trije so pred ubojem svojim krvnikom odpustili. Njihovo sporočilo
za današnji čas je kardinal Amato strnil z besedami: »Mučeništvo teh duhovnikov
je velikega pomena za laike in duhovnike. Njihov zgled spodbuja, da se ne omejijo
na laicistični kulturni dnevni red, ampak da pogumno in jasno predlagajo evangeljsko
resnico, predvsem kar zadeva družinsko in družbeno etiko.«
Današnja beatifikacija
pa pred nas postavlja ne le tri zglede svetosti, ampak tudi dobrega življenja po evangeliju.
Serafina Morazzoneja so zaznamovale molitev, ponižnost in predanost. Vedno je živel
skromno, bil pa je tudi zelo strog. O njem se je širila slava, da je moder in usmiljen
spovednik, kar je privlačilo množice preprostih in izobraženih ljudi. Sestra Enrichetta
se je povsem posvetila političnim in drugim zapornikom med drugo svetovno vojno. Klicali
so jo angel. Bila je zelo dobrega srca, pa tudi pogumna. V temini človeške podlosti
je izžarevala Božje usmiljenje in mnogi preživeli zaporniki se je še danes spominjajo
z neskončno hvaležnostjo. Še zadnji novi blaženi, Clemente Vismara, pa je bil misijonar,
ki je svoje življenje posvetil pomoči kristjanom in nekristjanom. Gradil je cerkve,
sirotišnice, šole, bolnišnice in samostane. Bil je navdušen oznanjevalec in krstil
je več kot 2000 oseb. Njegove slavne besede so: »Življenje je lepo le, kadar se
imamo radi.«