Duhovne misli Benedikta XVI. za 13. navadno nedeljo

Obljube, dane očakom, so se v polnosti uresničile v Jezusu Kristusu. II. vatikanski koncil pravi: »Prišel je torej Sin, poslan od Očeta, ki nas je pred stvarjenjem sveta v Njem izvolil in vnaprej določil za Božje posinovljence… Zato je Kristus, da bi izpolnil Očetovo voljo, na zemlji začel nebeško kraljestvo in nam razodel njegovo skrivnost ter s svojo pokorščino izvršil odrešenje« (C 3). Živeti v skladu z Gospodovim klicem pomeni, soočiti vsako nevarnost in celo preganjanje z modrostjo in preprostostjo, saj »učenec ni nad učiteljem in služabnik ne nad svojim gospodarjem« (Mt 10,24). Ko učenci postanejo eno z Učiteljem, niso več sami v oznanjevanju nebeškega kraljestva, ampak sam Jezus deluje v njih:»Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal« (Mt 10,40). Poleg tega, kot pravi pričevalci, »odeti v moč z višave« (Lk 24,49), oznanjajo »spreobrnjenje in odpuščanje grehov« (Lk 24,47) vsem narodom. (Poslanica Benedikta XVI. za 45. svetovni molitveni dan za duhovne poklice).

Jezus spodbuja svoje učence, torej vsakega od nas, naj vzame vsak dan svoj križ in hodi za njim po poti popolne ljubezni do Boga Očeta in človeštva in pravi: »Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel« (Mt 10,38-39). To je logika pšeničnega zrna, ki umre, da bi vzklilo in prineslo življenje (prim. Jn 12,24). Jezus sam je pšenično zrno, ki je prišlo od Boga, božje pšenično zrno, ki se je pustilo pasti na zemljo, se pustilo streti in zdrobiti v smrt in ravno zaradi tega se je odprlo in prinaša sad širom po svetu. Mučenec je tisti, ki do konca hodi za Gospodom in svobodno sprejme smrt za zveličanje sveta ter tako najodličneje pričuje za vero in ljubezen.

Dragi bratje in sestre, mi verjetno nismo poklicani v mučeništvo, nihče pa ni izključen iz klica po svetosti, da temeljito živi krščansko življenje. To pa vključuje, da vsak dan sprejmemo svoj križ. Vsem, še posebej v današnjem času, ko prevladujeta sebičnost in individualizem, mora biti prvo in temeljno, da si prizadevamo vsakodnevno rasti v vedno večji ljubezni do Boga in do bratov, da tako preoblikujemo naše življenje in tudi naš svet. Po priprošnji svetnikov in mučencev prosimo Gospoda naj vname naše srce, da bomo sposobni ljubiti, kakor je On ljubil vsakega od nas.

Audio: