Ob 60. obletnici duhovniškega posvečenja svetega očeta 60 ur evharističnega čaščenja
VATIKAN (četrtek, 23. junij 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. bo letos na praznik
apostolov Petra in Pavla, 29. junija, praznoval 60. obletnico svojega duhovniškega
posvečenja. Kogregacija za duhovščino ob tem dogodku predlaga šestdeset ur evharističnega
čaščenja za posvečevanje duhovnikov in za Božji dar novih poklicev. Prefekt kongregacije,
kardinal Mauro Piacenza, je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, kako se je rodila
ta pobuda. Ko so se vprašali, katero darilo bi bilo za svetega očeta najbolj koristno
in bi mu bilo všeč, je bil odgovor enostaven: »Nič ni bolj dragocenega
kot molitev.« Škofom po vsem svetu je bilo nato razposlano pismo z vabilom k sodelovanju
pri pobudi: 60 ur, toliko kot je let papeževega duhovništva, zbrane molitve pred Najsvetejšim.
Čaščenje naj bi po nekaterih smernicah kongregacije, ki poudarjajo univerzalnost Cerkve
in občestvo s Petrovim naslednikom, svobodno oblikovali duhovniki v posameznih škofijah.
»Namen
je jasno zahvaliti se Gospodu za duhovništvo samo po sebi; zahvaliti se za
dar Benedikta XVI. Cerkvi in svetu ter našega papeža na nek način obdati z utemeljenim
in ljubečim vzdušjem skupnosti; prositi za posvečevanje duhovščine,
kar je papežu zelo pri srcu, in kar zagotovo predstavlja spodbuden dejavnik
za celotno novo evangelizacijo.« Kardinal Piacenza je dejal, da je na pobudo odgovorilo
že več kot 3100 škofij, kar pomeni vsaj 186.000 ur čaščenja. Dejansko pa se bo število
ur še pomnožilo zaradi mnogih samostanov, redovnih hiš, centrov duhovnosti in drugih.
Ti matematični izračuni seveda niso bistveni, vendar pa nas misel na tako velike številke
po kardinalovih besedah navaja k upanju in nas tudi navdušuje. »Vsak trenutek,
preživet z živim in pravim Gospodom, ki je navzoč v evharistiji, je v resnici dar
za vse ljudi. Ta čas pred Gospodom je že evangelizacija. Upajmo torej, da bo
to dar, ki nosi s seboj bogastvo za vso Cerkev. Kar je svetemu očetu zagotovo
najbolj pri srcu, je namreč svetost članov Cerkve.«
Kardinal Piacenza je
nato dejal, da k svetosti duhovnikov lahko prispeva tudi zgled ponižnosti in zvestobe
Benedikta XVI. Poudaril je predvsem njegovo naravnost: »Papež je to, kar je, in
nič drugega. Nič v njem ni naučenega. Pa tudi svoj izjemen nauk, ki
je zmožen takoj zadeti bistvo kulturnih vprašanj našega časa in pomagati Cerkvi
dajati odgovore, prenaša z veliko naravnostjo in preprostostjo: celo najvišje resnice.«
Iz njegove osebnosti izvira občutek miru, katerega lahko podari le Kristus, in ki
je lasten svobodnim ljudem, ukoreninjenim v resnici in ponižnosti. Iz te jasne in
čiste notranjosti izvira tudi njegovo veselje, ki je kot plemenita preprostost. Sveti
oče bi torej lahko bil zgled za vse duhovnike, pa tudi vernike in ljudi dobre volje.
V njegovi osebnosti vsakdo lahko vidi in bolje razume, kaj pomeni lik duhovnika.
Navsezadnje
pa je kardinal Mauro Piacenza izrazil še željo, da bi pobuda o 60 urah evharističnega
čaščenja vplivala na tiste, ki so poklicani, a še niso dokončno izrekli svoje privolitve.
Mladi so pogosto že sami po sebi velikodušni in želijo prispevati nekaj tehtnega,
kar bi služilo drugim. Toda dozorevanje pokaže, da ni dovolj dati na razpolago le
tistega, kar imajo, temveč je potrebno dati samega sebe. »Kdor je poklican, mora
razumeti, da se duhovništvo živi v meri, kolikor zna umreti samemu sebi. Toda
v tem umreti samemu sebi ni ničesar negativnega, ampak pomeni roditi se za bolj resnično
življenje.« Praznovanje 60. obletnice papeževega duhovniškega posvečenja vsem,
ki so poklicani, pomaga razumeti, da ne gre zato, da bi bili »dobri duhovniki«.
Gre zato, »da bi bili preprosto duhovniki«. To pa je veliko več kot reči sveti
ali dobri duhovniki, kajti »če je nekdo v resnici duhovnik, je drugi Kristus«.
Papež na to neprenehoma spominja s svojo prisotnostjo. Biti dobri bi pomenilo dati
moralni značaj življenju. Vendar gre za vse bolj polno zavedanje o vključenosti v
skrivnost Kristusa, kar pa ga dela resnično navzočega v današnjem svetu.