Papež Benedikt XVI. med današnjo splošno avdienco: Psalmi so šola molitve

VATIKAN (sreda, 22. junij 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo katehezo med splošno avdienco posvetil psalmom, ki so – kot je dejal – »šola molitve«. S Knjigo psalmov sveti oče nadaljuje niz katehez o molitvi. Do sedaj je predstavil molitev pri Abrahamu, Jakobu, Mojzesu in Eliji, v naslednjih nekaj katehezah pa nam bo približal molitev s pomočjo posameznih psalmov. Benedikt XVI. je danes vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, povabil, naj vzamejo v roke to sveto knjigo in pustijo, da jih Bog uči, kako se obračati nanj; naj jim Knjiga psalmov postane vodnik, jim pomaga in jih vsakodnevno spremlja na poti molitve.

Knjiga psalmov ali Psalter je zbirka 150 psalmov, ki jih svetopisemsko izročilo daje vernikom, da bi postali »naša molitev, naš način obračanja na Boga,« je začel katehezo sveti oče. V Psalterju je zaobjeta vsa večplastnost človeške izkušnje in ves razpon čustev, ki spremljajo človeško življenje. V psalmih se prepletajo in se izražajo radost in trpljenje, želja po Bogu in zaznavanje lastne nevrednosti, sreča in občutek zapuščenosti, zaupanje v Boga in boleča samota, polnost življenja in strah pred smrtjo. V psalmih se steka vsa resničnost vernika, je dejal papež in dodal, da so te molitve, torej psalmi, izraz duše in vere, in se v njih lahko vsak prepozna. Psalmi govorijo o tisti izkušnji posebne bližine z Bogom, h kateri je poklican vsak človek. V njih je zaobjeta vsa kompleksnost človeškega bivanja, ki se izrazi v kompleksnosti različnih literarnih oblik posameznih psalmov: hvalnice, tožbe, prošnje, zahvale, spokorniški psalmi, psalmi modrosti in drugi. Kljub tej raznolikosti pa lahko psalme razdelimo v dve večji, a med seboj neločljivi skupini: prošnje in hvalnice. Prošnja izvira iz gotovosti, da bo Bog odgovoril, in se odpira v hvalnico in zahvaljevanje. Hvalnica in zahvala pa se porajata v doživetju prejete rešitve, ki predpostavlja potrebo po pomoči, ki jo izraža prošnja. V prošnji molilec toži in opisuje svojo tesnobo, nevarnost, zapuščenost, ali kot v spokorniških psalmih priznava krivdo in prosi odpuščanja. Pred Gospoda postavlja svoj položaj in zaupa, da bo uslišan. To kaže na prepoznavanje Boga kot dobrega, pripravljenega pomagati, reševati in odpuščati. Že v tožbi torej lahko vznikne hvalnica, ki naznanja zaupanje v božje posredovanje ter postane jasna, ko se rešitev uresniči. V psalmih zahvale in hvalnicah, s tem, ko se spominja prejetega daru ali se premišljuje veličina Božjega usmiljenja, se priznava tudi lastna majhnost in potreba po odrešenju, ki je v temelju prošnje, je izpostavil papež. Bogu se tako priznava stanje ustvarjenega bitja, ki je neobhodno zaznamovano s smrtjo, a hkrati vsebuje radikalno željo po življenju.

»Psalmi nas učijo moliti,« je izpostavil Benedikt XVI. V njih Božja beseda postane beseda molitve. Psalmistove besede postanejo besede molilca, ki moli psalme. »To je lepota in posebnost te svetopisemske knjige: molitve, ki jih vsebuje, za razliko od ostalih molitev, ki jih najdemo v Svetem pismu, niso umeščene v pripovedno zasnovo, ki določa pomen in vlogo. Psalmi so verniku dani ravno kot besedilo molitve, katere edini cilj je postati molitev tistega, ki jo sprejme in se z njimi obrača na Boga,« je zatrdil papež. In ker so psalmi Božja beseda, tisti, ki jih moli, govori Bogu z istimi besedami, ki nam jih je dal Bog, nanj se obrača z besedami, ki nas jih on sam uči. Tako se z molitvijo psalmov nauči moliti; psalmi so šola molitve, je izpostavil papež. Psalmi nas prav tako učijo, da tudi v zapuščenosti in žalosti Božja prisotnost ostaja in je vir čudenja, tolažbe in zaupanja; lahko jočemo, prosimo, tožimo, ampak v zavedanju,da hodimo proti luči, kjer bo hvalnica lahko dokončna.

Benedikt XVI. je še izpostavil pojavljanje psalmov v Novi zavezi Svetega pisma. »V Gospodu Jezusu,« je dejal papež, »ki je v svojem zemeljskem življenju molil s psalmi, ti najdejo svojo dokončno izpolnitev in razodenejo svoj najvišji in najgloblji smisel. Molitve v Psalterju, s katerimi se pogovarja z Bogom, nam govorijo o Njem, govorijo nam o Sinu, podobi nevidnega Boga, ki nam popolnoma razodene obličje Očeta. Kristjan torej s tem, ko moli psalme, moli k Bogu v Kristusu in s Kristusom, ter prevzema te pesmi v novi perspektivi, ki ima v velikonočni skrivnosti svoje zadnje pojasnilo. Obzorje molilca se tako odpre za nepričakovano resničnost, vsak psalm doseže novo luč v Kristusu in Psalter lahko žari v vsem svojem neskončnem bogastvu.«

Audio: