Kardinal Sandri na 84. zasedanju Združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam
VATIKAN (sreda, 22. junij 2011, RV) – Včeraj se je v Vatikanu začelo 84. zasedanje
Združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO). Prefekt Kongregacije za vzhodne
Cerkve, ki je združenje ustanovila leta 1968, kardinal Leonardo Sandri, je v uvodnem
govoru predstavil osrednje dogodke v preteklem letu, vsebine tokratnega zasedanja
in načrte za prihodnost.
Med dogodki je izpostavil izvolitev novih voditeljev
treh vzhodnih katoliških Cerkva. Na čelu ukrajinske grškokatoliške Cerkve je tako
sedaj višji nadškof mesta Kijev Sviatoslav Schevchuk. Maronitsko Cerkev po novem vodi
patriarh Béchara Boutros Raï. Tako Schevchuk kot Raï sta v preteklih mesecih že obiskala
svetega očeta v Vatikanu, kot predpisujejo kanoni za vzhodne Cerkve. Jeseni pa bo
v Rim prišel tudi novoizvoljeni voditelj sirsko malabarske Cerkve msgr. George Alencherry.
Te tri dogodke je kardinal Sandri označil kot »resnično pomlad«. Vsi novi škofje se
bodo septembra zbrali na konferenci v Rimu, med katero je predvideno tudi srečanje
za vzhodne škofe na Kongregaciji.
Pomembni dogodki v preteklem letu so bili
tudi obiski vzhodnih Cerkva s strani kardinala Sandrija. Na kratko jih je povzel,
da bi predstavil nekaj koristnih smernic za oblikovanje prave podobe o stvarnosti
v Cerkvah, katerim naj bi služili. Cilj prvega obiska je bila afriška država Eritreja.
Revščina, endemične bolezni, rekrutiranje oseb v oborožene sile, družbene in politične
razmere na tem območju zahtevajo posebno pozornost. Sandri je opozoril, da ti problemi
grozijo, da bodo zatrli cerkveno moč. Nato je spomnil na obisk v Siriji, kjer je letos
januarja posvetil novo latinsko katedralo. Takrat ni mogel še nihče slutiti nemirov,
ki so sledili, in tamkajšnji škofje so kazali predvsem zadovoljstvo zaradi precejšnje
svobode, ki je bila katoličanom zagotovljena pri osebnem in javnem izražanju verske
pripadnosti. Sedaj je nujna povezanost s tamkajšnjo skupnostjo, saj bojazen pred razvijajočim
se negativnim odnosom do kristjanov ni več skrita. Kot zadnje je kardinal omenil še
obiska maronitskih skupnosti v ZDA in Libanonu, in sicer ob jubilejnem praznovanju
1600. obletnice smrti svetega Marona. Svetnikov kip pa je bil ob tej priložnosti februarja
postavljen v eno izmed niš na zunanji fasadi bazilike sv. Petra v Vatikanu.
Kardinal
Sandri je v nadaljevanju nato spregovoril o osrednjih temah zasedanja in o načrtih
za delovanje združenja. Najprej je spomnil na izredne razmere, katerih naj bi se dotaknili
v teh dneh. Med njimi so tako imenovana »arabska pomlad«, pa tudi položaj kristjanov
v Sveti deželi, Iraku in Iranu. Nemiri na severu Afrike vzbujajo upravičeno skrb.
Gre za gibanje, katerega razsežnost je namreč še slabo poznana in njegovo nadaljevanje
je nepredvidljivo. Sandri je ob tem poudaril pomen lanske sinode, po kateri odmeva
predvsem zavest o jasni odgovornosti Cerkve, da živi konkretno v zgodovini. Sveti
deželi bo kot vedno posvečena posebna pozornost, ker predstavlja duhovno domovino
vseh vernikov v enega Boga. Takoj zatem bo na vrsti Irak, ki je skoraj vedno na prvem
mestu, kadar se govori o trpljenju zaradi evangelija. Nato se bodo udeleženci zasedanja
zaustavili še ob razmerah v Iranu.
Med načrti za prihodnje delovanje pa je
kardinal Sandri izpostavil projekt, ki podpira inštitut Pavla VI. v Sveti deželi;
reorganizacijo in ovrednotenje arhiva kongregacije; ter vzgojno delovanje, ki je bistvenega
pomena. Le tako bo prihodnost krščanstva na vzhodu namreč imela na razpolago resno
oblikovane pastirje Božjega ljudstva. To področje je združenju kot prednostno nalogo
že večkrat predlagal tudi sveti oče. Kardinal Sandri je zato svoj govor zaključil
s predlogom, da bi papežu poleg molitve ob 60. obletnici duhovniškega posvečenja,
katero bo praznoval 29. junija, podarili tudi konkretno prizadevanje in podporo za
izobraževanje bogoslovcev in duhovnikov v Rimu ter v vzhodnih Cerkvah.