Sveti oče indijskim škofom: Bistvenost povezanosti med škofi in duhovniki

VATIKAN (petek, 17. junij 2011, RV) – Sveti oče je danes dopoldne sprejel novo skupino indijskih škofov, ki so v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum. V govoru je dvaindvajset škofov predvsem opozoril na njihovo odgovornost do duhovnikov ter vseh posvečenih oseb v Indiji.

Škofje so pastirji Božjega ljudstva. Poklicani so, da učijo, posvečujejo in vodijo krajevne Cerkve. To svoje poslanstvo opravljajo preko oznanjevanja evangelija, obhajanja zakramentov in skrbi za učinkovito pastoralno delovanje duhovnikov. »Pri tej občutljivi in zahtevni nalogi bi moral škof, kot pastir in oče, svojo čredo združevati in oblikovati v eno družino tako, da bi se vsi zavedali svojih dolžnosti in želeli živeti ter delovati v ljubezni kot eno.« Ena najpomembnejših odgovornosti škofov je prav spodbujanje enotnosti, ki je mogočno pričevanje o edinstvenosti Boga in zaznamuje tudi eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Po njej namreč deluje Sveti Duh, ki hrepeni po združitvi vseh kristjanov preko vezi vere, upanja in ljubezni. Sveti oče je škofe zato opogumil, naj bodo še naprej v službi edinosti in naj ljudi s svojim zgledom vodijo v globine občestva, bratstva in miru. Njihova naloga je krepiti ljudstvo, katerega je Bog izbral za svojega, in mu pomagati graditi enoten tempelj, bivališče, ki bo vredno Svetega Duha. Ta tempelj pa hkrati sestavljajo mladi in stari, žene in možje, bogati in revni. Bog je namreč s svojo krvjo odkupil »ljudi iz vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda« (Raz 5,9).

»Ena izmed poti, preko katere se občestvo Cerkve izraža najbolj jasno, je v še posebej pomembni povezanosti med vami in vašimi duhovniki, bodisi škofijskimi ali redovniki, ki skupaj z vami delijo Kristusovo duhovništvo.« Škofija tako skupaj oblikuje eno duhovniško telo in eno družino, v kateri škof predstavlja očeta. »Potemtakem morate biti svojim duhovnikom, vašim najbližjim sodelavcem, opora. Pozorni morate biti za njihove potrebe in prizadevanja ter skrbeti za njihovo duhovno, intelektualno in materialno dobro.« Duhovniki, kot sinovi in sodelavci, pa so poklicani, da spoštujejo avtoriteto škofov. Delovali naj bi vedro, ponižno in popolnoma predani za dobro Cerkve.

Sveti oče je poudaril, da sta bratska ljubezen in vzajemna skrb osnova za premagovanje vseh morebitnih napetosti. Omogočata pogoje za duhovno vzgojo, saj vodita k zavedanju o lastni vrednosti in prevzemanju dostojanstva, ki pripada vsakemu Božjemu otroku. To dvoje pa je poleg teološke izobrazbe temeljnega pomena za življenje vseh posvečenih oseb, ki igrajo pomembno vlogo na področjih evangelizacije, izobraževanja, zdravstva in dobrodelnosti ter tako bogatijo celotno družbo. »Pričevanje vaše lastne globoke ljubezni do Jezusa Kristusa in njegove Cerkve jih bo navdihovalo, ko se v popolnem uboštvu, čistosti in pokorščini posvetijo življenju, v katero so bili poklicani. V svoji nesebični posvetitvi bodo potrjeni z vašo vero, zgledom in zaupanjem v Boga.«

Takšno pričevanje pa ni zaklad le za tiste, ki so poklicani v posvečeno življenje, ampak za celotno Cerkev. Pričevanje edinosti med škofi in duhovniki je tudi nekaj, kar ljudje pričakujejo, saj posvečene ljudi pogosto vidijo kot zgled svetosti, prijateljstva in harmonije. Vse to lahko nagovori njihova srca in jim pomaga živeti novo zapoved ljubezni.

Audio: