Papež med katehezo o molitvi preroka Elije: Pravo čaščenje Boga ne uničuje, ampak obnavlja in spreminja

VATIKAN (sreda, 15. junij 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra nadaljeval s katehezami o molitvi. Današnjo je posvetil preroku Eliji in njegovi molitvi na gori Karmel, ko pred celotnim Izraelom prosi Gospoda, da spreobrne srce ljudstva. O dogodku beremo v 18. poglavju Prve knjige kraljev. Kot je izpostavil papež, nam svetopisemski odlomek najprej na prvo mesto postavlja zapoved, da je treba častiti samo Boga. »Kjer izgine Bog, človek zapade v suženjstvo idolatrije,« je poudaril papež in kot primere naštel totalitarne režime in različne oblike nihilizma, ki človeka delajo odvisnega od idolov in ga zasužnjujejo. Kot drugo je sveti oče izpostavil, da je glavni cilj molitve e spreobrnjenje, in dodal, da Božji ogenj spreminja naše srce, da smo tako sposobni videti Boga, živeti v skladu z Bogom in za drugega. Kot tretjo pomembno točko pa je izpostavil preroško razsežnost svetopisemskega odlomka. Gre namreč za sled prihodnosti, prihodnjega Kristusa, je korak na poti proti Kristusu. Cerkveni očetje namreč trdijo, da bomo ponovno videli Božji ogenj, ljubezen, ki Gospoda vodi vse do križa, do popolne podaritve samega sebe. »Pravo čaščenje Boga je dati samega sebe Bogu in ljudem; pravo čaščenje je ljubezen; pravo čaščenje Boga ne uničuje, ampak obnavlja, spreminja,« so bile besede Benedikta XVI.

18. poglavje Prve knjige kraljev pripoveduje o Izraelu, ki je padel v sinkretizem. Poleg Gospoda je častil tudi malika Baala. In čeprav je ljudstvo trdilo, da sledi Gospodu, nevidnemu in skrivnostnemu Bogu, je iskalo varnost tudi pri razumljivem in predvidljivem bogu. Zapadlo je v idolatrijo, stalno skušnjavo vernika, ki se slepi, da lahko služi dvema gospodarjema in si olajša naporno hojo vere v Vsemogočnega s polaganjem svojega zaupanja v nemočnega boga, ki so ga ustvarili ljudje. Elija, da bi razkrinkal varljivo neumnost te drže, zbere izraelsko ljudstvo na gori Karmel in ga postavi pred nujno izbiro: ''Če je Bog Gospod, hodite za njim; če pa je Báal, hodite za njim!'' »Prerok, prinašalec Božje ljubezni,« je dejal Benedikt XVI., »svojega ljudstva ne pusti samega pred to izbiro, ampak mu pomaga in pokaže znamenje, ki mu bo razkrilo resnico.« Tako Elija kot Baalovi preroki bodo pripravili daritev in molili, in pravi Bog se bo razodel z ognjem, ki bo použil daritev. Tako se začne soočenje med Elijo in Baalovimi privrženci, med Izraelovim Bogom, ki je Bog odrešenja in življenja, in nemim idolom brez trdnosti, ki ne more ničesar storiti, ne dobro ne slabo. Začne se tudi soočenje med dvema popolnoma različnima načinoma molitve, je dejal papež.

Baalovi preroki zaupajo v svoje lastne zmožnosti, da bi izzvali odgovor pri svojem bogu: vpijejo, plešejo, v blodnjah prerokujejo in se zbadajo z noži in sulicami. Tako se pokaže varljiva stvarnost idola: zamislil si ga je človek kot nekaj, s čimer se lahko razpolaga, se ga vodi z lastnimi močmi. »Čaščenje idola, namesto da bi srce odprlo za 'Onkraj', za svoboden odnos, ki dopušča izhod iz ozkega prostora lastnega egoizma in tako omogoča vstop v razsežnost ljubezni in vzajemnega darovanja, zapre osebov krog izključevanja in brezupnega iskanja sebe,« je zatrdil papež. »Prevara je v tem, da s čaščenjem idola človek postane prisiljen v skrajna dejanje, varljive poskuse, da bi ga podvrgel lastni volji.« Zato Ballovi preroki pridejo do te točke, da zadajajo rane svojemu telesu: da bi dobili odgovor in znamenje življenja od svojega boga, se prekrijejo s krvjo, na simboličen način se prekrijejo s smrtjo.

Nekaj popolnoma drugega je Elijeva molitev, je nadaljeval papež. Elija povabi ljudstvo, da se mu približa, in ga tako vključi v svojo prošnjo, da postane soudeleženo v molitvi. Nato zgradi oltar iz dvanajstih kamnov, ki predstavljajo ves Izrael in so oprijemljivi spomin na zgodovino odrešenja. Po papeževih besedh je Elijeva liturgična gesta zelo pomembna: »Oltar je sveti prostor, ki razkriva Gospodovo prisotnost; kamni, ki ga sestavljajo pa predstavljajo ljudstvo, ki je sedaj, po posredovanju preroka, simbolično postavljeno pred Boga, postane 'oltar', kraj darovanja in žrtvovanja.«

Elija moli, da bi se razodela Gospodova resnica, da bi posredoval in spreobrnil Izrael, ga odvrnil od idolatrije in ga privedel k odrešenju. Prosi, da bi Izrael končno spoznal, kdo je zares njegov Bog, ter se zanj dokončno odločil in mu sledil. Samo tako je Bog prepoznan kot Absolutni in Presežni, brez da bi se ga dalo postaviti ob druge bogove, ki bi ga zanikali kot absolutnega in ga relativizirali, je izpostavil sveti oče: »To je vera, ki iz Izraela naredi Božje ljudstvo.« Na absolutnost Boga mora vernik odgovoriti z ljubeznijo, ki je absolutna in popolna, ki zajame vse njegovo življenje, moči in srce. »Elija, s svojo prošnjo Boga prosi to, kar Bog sam želi storiti, namreč razodeti se v vsem svojem usmiljenju, zvest lastni resničnosti Gospoda življenja, ki odpušča, spreobrača in spreminja,« je zatrdil papež.

In tako se je tudi zgodilo. Z neba je padel Gospodov ogenj in použil žgalno daritev. ''Vse ljudstvo, ki je to videlo, je padlo na obraz in reklo: Gospod je Bog!'' Baal, nemi in nemočni bog ni odgovoril na klice svojih prerokov. Gospod pa je odgovoril in ne le použil žgalno daritev, ampak tudi vodo v jarku. »Izrael ne more več dvomiti,« je dejal papež, »božje usmiljenje je prišlo naproti njegovi slabosti, njegovim dvomom, njegovemu pomanjkanju vere. Baal, prazen idol, je sedaj premagan, in ljudstvo, ki se je zdelo izgubljeno, je ponovno našlo pot resnice in ponovno našlo sebe.«

Audio:


Elijeva molitev za spreobrnjenje Izraela: 1 Kr 18,20-39

Aháb je poslal sle k vsem Izraelovim sinovom in zbral preroke na gori Karmelu. Elija je stopil pred vse ljudstvo in rekel: »Doklej boste omahovali na dve strani? Če je Bog GOSPOD, hodite za njim; če pa je Báal, hodite za njim!« A ljudstvo mu ni nič odgovorilo. Elija je tedaj rekel ljudstvu: »Samo jaz sem ostal izmed GOSPODOVIH prerokov, Báalovih prerokov pa je štiristo petdeset. Naj nam dajo dva junca. Ti naj si izberejo enega, ga razsekajo in položijo na drva, ognja pa naj ne podtikajo. Potem bom jaz pripravil drugega junca in ga položil na drva, ognja pa ne bom podtaknil. Kličite ime svojega boga, jaz pa bom klical GOSPODOVO
ime: tisti bog, ki bo odgovoril z ognjem, je res Bog.« Vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: »To je dobra beseda!« Elija je torej rekel Báalovim prerokom: »Izberite si junca in ga pripravite prvi, ker vas je veliko! Kličite ime svojega boga, ognja pa ne podtikajte!« Vzeli so junca, ki jim ga je dodelil, ga pripravili, klicali Báalovo ime od jutra do poldneva in prosili: »Báal, usliši nas!« Pa ni bilo ne glasu ne odgovora. In poplesovali so okrog oltarja, ki so ga naredili. Opoldne se je Elija norčeval iz njih in rekel: »Vpijte na ves glas, saj je vendar bog! Se je že kam zamislil ali se odstranil ali pa ima kakšno pot; morda spi, pa se bo prebudil.« Vpili so torej na ves glas in se, kakor je pri njih navada, zbadali z noži in s sulicami, da je po njih tekla kri. Ko je minil poldan, so v blodnjah prerokovali do časa, ko se opravlja jedilna daritev. Vendar ni bilo ne glasu ne odgovora ne uslišanja.
Tedaj je Elija rekel vsemu ljudstvu: »Pridite k meni!« Ko je vse ljudstvo prišlo k njemu, je popravil GOSPODOV oltar, ki je bil razdrt. Elija je vzel dvanajst kamnov po številu rodov sinov Jakoba, ki se mu je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: »Izrael bo tvoje ime!« S kamni je zgradil oltar za GOSPODOVO ime, okoli oltarja pa je naredil jarek, ki bi držal kaka dva mernika žita. Naložil je drva, razsekal junca in ga položil na drva. Nato je rekel: »Napolnite štiri vrče z vodo in jo zlijte na žgalno daritev in na drva!« Potem je velel: »Storite to še enkrat!« Ko so to napravili še enkrat, je ukazal: »Storite še tretjič!« In storili so še tretjič, tako da je voda tekla okrog oltarja. Tudi jarek je bil poln vode.
Ob uri, ko se opravlja jedilna daritev, je pristopil prerok Elija in rekel: »GOSPOD, Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov, naj se danes spozna, da si ti Bog v Izraelu in jaz tvoj služabnik in da sem vse to storil po tvoji besedi!
Usliši me, GOSPOD, usliši, da bo to ljudstvo spoznalo, da si ti, GOSPOD, Bog in da ti spreobračaš njihova srca!«
Tedaj je padel GOSPODOV ogenj z neba in použil žgalno daritev in drva, kamne in prst ter popil vodo v jarku.
Vse ljudstvo, ki je to videlo, je padlo na obraz in reklo: »GOSPOD je Bog, GOSPOD je Bog!«