Nadškof João Braz de Aviz: Posvečeno življenje mora biti globoka izkušnja Boga

VATIKAN (sreda, 1. junij 2011, RV) – »Posvečeno življenje mora biti globoka izkušnja Boga,« je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano povedal nadškof João Braz de Aviz, prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja. Spomnimo, da je bil nadškof João Braz de Aviz za prefekta kongregacije imenovan januarja letos in tako nasledil kardinala Franca Rodeta. Nadškof Aviz, sicer brazilskega porekla, je dejal, da je posvečeno življenje najprej namenjeno Jezusu. Zavedati se je treba, da je Jezus tisti, ki je izbral posvečene osebe. Vsaka je bila poklicana na različne poti, a vse karizme tako velike kot male so poti, ki jim jih je naklonila Božja volja, je dejal nadškof in izpostavil, da je to pot treba vzeti kot dar. »Nismo poklicani, da vzdržujemo strukture, varujemo naš denar ali postanemo večji od drugih. Poklicani smo, da sledimo Jezusa po poti, ki jo je priznala Cerkev,« je dejal prefekt in dodal, da je treba hoditi naprej z notranjo svobodo. Posvaril je tudi pred izoliranostjo, rekoč da če vsak gleda le na svojo karizmo, če se ne poveže s Cerkvijo in se ne vključi v življenje, bo imel več težav pri uresničevanju karizme. Omenil je prav tako problem dialoga med karizmo in poslanstvom ter izpostavil pomen prizadevanja za vedno bolj konstruktiven odnos med enim in drugim. »Redovnik je pomemben za Cerkev,« je dodal, »škof je poglaviten za redovnika. Ta odnos je treba spodbujati.«

Nadškof Aviz je med drugim tudi povedal, da je kongregacija v zadnjem obdobju ostala nekoliko oddaljena od posvečenih oseb. Po njegovih besedah sta edinost in občestvo cilj, ki ga je želel Jezus in ga je torej treba doseči. Zato je tudi eden od ciljev, ki si jih je zastavila kongregacija, ravno s preprostostjo se približati osebam. Kot prednostno področje je izpostavil poslušanje in dialog tako na ravni medosebnih odnosov kot na institucionalni ravni. Glede posvečenega življenja je zatrdil, da si brez njega zgodovine Cerkve ne more predstavljati. Od začetkov Cerkve in vse do danes so redovni ustanovitelji ponudili oporno točko za tiste, ki so jim želeli slediti, in to je bila živeta beseda evangelija. Slediti uboštvo, pokorščino in čistost ni le preprost sad zapovedi, ampak je klic, na katerega se svobodno odgovori. To je po nadškofovih besedah tudi globoki smisel posvečenega življenja: gotovost živetega evangelija.

Audio: