Duhovne misli Benedikta XVI. za praznik Gospodovega Vnebohoda
»Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče
v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta« (Apd 1,8).
S temi besedami se je Jezus poslovil od apostolov, kakor je opisano na začetku Apostolskih
del. Takoj zatem pa sveti pisatelj doda: »Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi
očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom« (Apd 1,9). To je skrivnost Vnebohoda,
ki ga danes slovesno obhajamo. Toda kaj nam hočeta sporočiti Sveto pismo in liturgija,
ko pravita, da se je Jezus »vzdignil«? Smisel tega bomo razumeli, če bomo pozorno
prisluhnili, ne samo temu tekstu ali Novi zavezi, temveč celotnemu Svetemu pismu.
Izvor glagola »vzdigniti« je pravzaprav starozavezni in se nanaša na kraljevsko ustoličenje.
Kristusov vnebovhod torej naprej pomeni ustoličenje križanega in vstalega Sina človekovega
v kraljevanje Boga nad svetom.
Je pa še globlji pomen, ki pa ni takoj zaznan.
V apostolskih delih je naprej zapisano, da se je Jezus vzdignil (prim Apd 1,9), nato
pa je dodano, da je »bil vzet v nebo«. Dogodek torej ni opisan, kot potovanje v višave,
temveč kot delovanje Božje moči, ki uvede Jezusa v prostor Božje bližine. Navzočnost
oblaka, ki je »zastrl njihov pogled« prikliče v spomin starodavno podobo starozavezne
teologije, ter tako postavi pripoved Vnebohoda v zgodovino Boga z Izraelom, od oblaka
na Sinaju, nad šotorom zaveze v puščavi, do svetlega oblaka na gori spremenjenja.
Predstaviti Gospoda obdanega z oblakom izrazi s podobo isto, kar bi povedali z besedami:
»sedeti na Božji desnici«. S Kristusom, ki je šel v nebo, je človeško bitje na nezaslišan
in nov način vstopilo v Božjo bližino, s tem je človek za vedno dobil prostor v Bogu.
Nebo, ta beseda ne označuje nekega kraja nad zvezdami, temveč nekaj bolj izvirnega
in veličastnega. Označuje namreč Kristusa samega, Božjo osebo, ki v polnosti in za
vedno sprejema človeštvo, Njega, v katerem sta Bog in človek za vedno neločljivo združena.
Nebo je torej to, da je človek v Bogu. Mi se toliko približujemo nebesom oziroma vstopamo
v nebesa, kolikor se približamo Jezusu in vstopimo v občestvo z Njim. Zato nas današnji
praznik Gospodovega Vnebohoda vabi v globoko povezanost z umrlim in vstalim Jezusom,
ki je nevidno navzoč v življenju vsakega od nas. Tako sedaj razumemo zapis evangelista
Luka po Vnebohodu, da so se učenci vrnili v Jeruzalem »polni veselja«.