Šmarnice – Benedikt XVI. o Mariji;
31. dan: Totus tuus

Iz homilije Benedikta XVI., ki jo je imel za beatifikacijo Janeza Pavla II. na prvi dan meseca, posvečenega Mariji.

Dragi bratje in sestre! Danes sije v naših očeh v polni duhovni luči vstalega Kristusa ljubljeni in častitljivi lik Janeza Pavla II. Danes se njegovo ime pridružuje množici svetnikov in blaženih, ki jih je razglasil v skoraj 27 letih papeževanja, ko je silovito opozarjal na splošno poklicanost k visokim merilom krščanskega življenja, k svetosti, kakor trdi koncilska konstitucija o Cerkvi. Vsi člani božjega ljudstva – škofje, duhovniki, diakoni, verni laiki, redovniki in redovnice – smo na poti proti nebeški domovini, kamor je pred nami šla Devica Marija, na poseben in popoln način pridružena Kristusovi skrivnosti in skrivnosti Cerkve. Karol Woytyła je najprej kot pomožni škof, potem pa kot krakovski nadškof sodeloval na drugem vatikanskem koncilu in je dobro vedel, da zadnje poglavje dokumenta o Cerkvi, posvečeno Mariji, pomeni, da se Odrešenikovo Mater postavi za podobo in zgled svetosti za vsakega kristjana in za vso Cerkev. To teološko gledanje je blaženi Janez Pavel II. odkril že v mladih letih, ga potem ohranjal in poglabljal vse življenje. To gledanje je povzeto v svetopisemski ikoni Kristusa na križu z materjo Marijo ob strani. To ikono najdemo v Janezovem evangeliju (19,25-27) in je povzeta v škofovskem in pozneje papeškem grbu Karola Wojtyła: zlat križ, črka M spodaj desno in geslo “Totus tuus”, ki ustreza slavnemu izrazu sv. Ludvika Marija Grigniona Montfortskega, v katerem je Karol Wojtyła našel temeljno načelo svojega življenja: “Totus tuus ego sum et omnia mea tua sunt. Accipio Te in mea omnia. Praebe mihi cor tuum, Maria. Ves sem tvoj in vse, kar je moje, je tvoje. Tebe imam za vse svoje dobro. Daj mi svoje srce, o Marija” (Razprava o pravi pobožnosti do svete Device, št. 266).

Audio: