VATIKAN (torek, 31. maj 2011, RV) – Mesec junij bo namenjen molitvi za duhovnike
in za misijonske poklice. Sveti oče nas vabi, da se pridružimo misijonskemu molitvenemu
namenu in prosimo, da bi Sveti Duh prebudil v naših skupnostih številne misijonske
poklice in bi tisti, ki jih je Gospod poklical, bili pripravljeni popolnoma se posvetiti
širjenju Božjega kraljestva. Splošni molitveni namen pa nas vabi k molitvi za duhovnike,
da bi bili zedinjeni ob Srcu Jezusovem in vedno resnične priče vnete in usmiljene
Božje ljubezni. Vstopamo namreč v mesec junij, ko Cerkev obhaja praznik Srca Jezusovega.
Ta dan pa je prav tako posvečen molitvi za svetost duhovnikov.
»Božje srce
kipi od ljubezni!« so bile besede papeža Benedikta XVI. na praznik Srca Jezusovega
leta 2009, ko je s slovesno sveto mašo razglasil začetek leta duhovnikov, ki je sovpadalo
s 150-letnico smrti sv. Janeza Marije Vianneya. Papež je takrat dejal, da nas s praznikom
Srca Jezusovega Cerkev vabi k premišljevanju skrivnosti Božjega srca, ki sočustvuje
in vso svojo ljubezen razliva na človeštvo. Gre za skrivnostno ljubezen, ki nam je
v Novi zavezi razodeta kot neizmerna ljubezen Boga do človeka. Kot je izpostavil papež,
Bog ne odneha pred človeško nehvaležnostjo, niti pred zavrnitvijo izvoljenega ljudstva.
Ravno nasprotno: z neskončnim usmiljenjem pošlje na svet svojega edinorojenega Sina,
da vzame nase usodo zavržene ljubezni, da bi premagal moč zla in smrti in tako ljudem,
ki so zaradi greha postali sužnji, povrnil dostojanstvo Božjih otrok.
Če je
Jezusov klic, naj »ostanemo v njegovi ljubezni« (prim. Jn 15,9), namenjen vsakemu
kristjanu, pa na praznik Jezusovega Srca, dan, ki je posvečen svetosti duhovnikov,
ta klic še močneje odmeva v duhovnikih, je dejal papež in dodal: »Duhovništvo je
ljubezen Jezusovega srca.« »Kako se ne bi z ganjenostjo spomnili, da prav iz tega
srca izvira dar naše duhovniške službe? Kako bi mogli prezreti, da smo duhovniki posvečeni
za služenje splošnemu duhovništvu vernikov v duhu ponižnosti in oblasti? Naše
poslanstvo, ki zahteva popolno zvestobo Kristusu in nepretrgano zedinjenje z njim,
je nepogrešljivo za Cerkev in svet. Ostati v njegovi ljubezni pa pomeni, da si nenehno
prizadevamo za svetost, kakor je to delal sv. Janez Marija Vianney,« so bile papeževe
besede.
Spomnil je tudi na izpolnjevanje Božjega načrta, ki je v tem, da Kristus
postane srce sveta. Ta načrt se v zgodovini uresničuje s tem, da Jezus postaja srce
človeških src, začenši s tistimi, ki so poklicani, da so mu najbližji, torej duhovniki.
Duhovnike na to opominjajo duhovniške obljube, ki so jih izrekli na dan svojega duhovniškega
posvečenja in jih vsako leto na veliki četrtek obnavljajo pri krizmeni maši. Celo
opustitve, omejitve in slabosti morajo duhovnika ponovno pripeljati k Jezusovemu srcu.
»Kakor je res, da se morajo grešniki v premišljevanju njega učiti kesanja nad svojimi
grehi, kar jih privede k Očetu, to v še večji meri velja za svete služabnike,«
je izpostavil papež in dodal: »Dragi duhovniki, tudi nam velja klic k spreobrnjenju
in zatekanju k Božjemu usmiljenju, tudi mi se moramo ponižno in z nenehno prošnjo
obračati k Jezusovemu srcu, da nas obvaruje pred strašno nevarnostjo, da bi
škodovali tistim, katere smo dolžni reševati.«