Šmarnice – Benedikt XVI. o Mariji; 29. dan: Molitev v kapeli prikazovanj
v Fatimi 12. maja 2010
Naša Gospa in Mati vseh mož in žena, tu sem kot sin, ki prihaja na obisk k Materi
skupaj s številnimi brati in sestrami. Kot naslednik apostola Petra, ki
mu je bilo zaupano poslanstvo, da predseduje služenju ljubezni v Kristusovi Cerkvi ter
vse potrjuje v veri in upanju, želim prinesti pred tvoje brezmadežno srce radosti
in upanja, pa tudi križe in trpljenje vsakogar od tvojih sinov in hčera, ki
so tu zbrani v Irijski globeli ali nas spremljajo od daleč.
Ljubljena Mati, ti
poznaš vsakogar po imenu, z njegovim obličjem in njegovo zgodovino in imaš vse
rada v svoji materinski ljubezni, ki izvira iz srca Boga Ljubezni. Vse zaupam
in posvečujem tebi, Sveta Marija, Božja in naša Mati.
Častitljivi Božji
služabnik papež Janez Pavel II., ki te je trikrat obiskal tu v Fatimi in se
ti zahvalil za »nevidno roko«, ki ga je obvarovala smrti v atentatu 13. maja na
Trgu sv. Petra, skoraj pred 30 leti, je podaril Fatimskemu svetišču kroglo, ki
ga je takrat hudo ranila in je zdaj položena v krono, ki krasi tvojo glavo Kraljice
miru.
Globoko nam je v tolažbo zavest, da ti nisi okronana samo s srebrom
in zlatom našega veselja in upanja, temveč tudi z »izstrelkom« naših skrbi in
trpljenja.