Papež Benedikt XVI. vodil molitev rožnega venca v baziliki Marije Snežne
RIM (četrtek, 26. maj 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes popoldne vodil
molitev rožnega venca v rimski baziliki Marije Snežne. Molitve so se udeležili italijanski
škofje, ki so od 23. do 27. maja zbrani v Vatikanu na splošnem zasedanju škofovske
konference. Osrednja tema njihovih pogovorov je vzgajanje oziroma vsebine in metode,
s katerimi lahko Cerkev vodi do srečanja s Kristusom, ki je izvir, pot in cilj vseh
pastoralnih delovanj.
Današnja molitev rožnega venca pa je povezana s 150.
obletnico združitve Italije. Ob tej priložnosti je italijanska Cerkev izrazila željo,
da celoten narod izroči Mariji, na katero se obrača z imeni Salus Populi Romani
in Mater Unitatis (Rešiteljica rimskega ljudstva in Mati edinosti).
Marija pozna potrebe svojih otrok in njihovo odprtost za življenje po evangeliju.
Ona je tista, ki lahko pri Jezusu posreduje za mir in blaginjo italijanskega naroda
ter tudi, da bi le-ta v dediščini svojega izročila in krščanske vere ponovno našel
notranjo enotnost.
Za današnjo molitev so izbrali svetli del rožnega venca.
Sveti oče je v nagovoru po molitvi dejal, da nas le-ta vabi, da skupaj z Marijo delimo
Jezusove korake. Da se skupaj z njim spustimo do reke Jordan, da bi Sveti Duh v nas
potrdil krstno milost; da se usedemo k mizi v Kani Galilejski in od njega prejmemo
dobro vino; da vstopimo v shodnico v Nazaretu, tako kot ubogi, katerim je namenil
veselo oznanilo o Božjem kraljestvu; da se povzpnemo na goro Tabor in zaživimo križ
v velikonočni luči; in navsezadnje, da pri zadnji večerji sodelujemo pri novem in
večnem darovanju. Molitev rožnega venca, je dejal Benedikt XVI., je izraz vdanosti
Mariji, ko se Božje ljudstvo zahvaljuje Gospodu za vse, kar nenehno prejema po njeni
priprošnji. Molitev vedno pomeni narediti prostor za Boga. V tem prostoru smo po Njegovem
delovanju deležni odrešenjske zgodovine. Molitev nam tudi pomaga v Jezusu prepoznavati
središče našega življenja, ostajati v Njegovi prisotnosti in svojo voljo usklajevati
z Njegovo, prepričani v Njegovo zvestobo. Vse to je naloga Cerkve in Marija nam je
pri njenem izpolnjevanju zgled. Njeno življenje je klic, da se ponovno povežemo s
tistim, kar smo v poslušanju in sprejemanju Besede. Razpoloženja v njenem srcu, kot
sta poslušanje in sprejemanje, pa tudi ponižnost, zvestoba, zahvaljevanje in pričakovanje,
so notranje drže, ki oblikujejo krščansko življenje.
V nadaljevanju je papež
Benedikt XVI. izpostavil, da je srečanje z evangelijem v vsakem zgodovinskem obdobju
izvir kulture, ki gradi ter bogati mostove med narodi. Italija je ob 150. obletnici
združitve zato lahko ponosna na prisotnost Cerkve. Njeno delovanje je namreč usmerjeno
v pozornost do temeljnih človekovih pravic. Vsakogar na primer kliče k dolžnosti,
da brani človeško življenje in da podpira družino, v kateri lahko rastejo svobodne
in odgovorne osebnosti. S tem pa veliko prispeva h gradnji skupnega dobrega.
Na
koncu je sveti oče zbrane škofe spodbudil, naj bodo njihove besede in delovanje vedno
ohrabritev za vse, ki so poklicani oblikovati današnji čas. Danes je potreba po trdnih
duhovnih temeljih velika, zato je potrebno jasno izspostaviti Božjo zmago nad smrtjo.
Edino ta gotovost namreč sedanjosti lahko podari svetlo luč upanja. Kljub vsem oviram,
ni Bogu nič nemogoče, je še poudaril Benedikt XVI. Bog dela velike reči preko tistih,
ki se mu tako kot Marija, predajo v brezpogojni razpoložljivosti.