Jutri vesoljna Cerkev moli za katoličane na Kitajskem

VATIKAN (ponedeljek, 23. maj 2011, RV) – Jutri, na praznik Marije, Pomočnice kristjanov, poteka dan molitve za Cerkev na Kitajskem, h kateri je sveti oče vse vernike pozval že prejšnji teden med splošno avdienco. Kot je takrat dejal, kristjani na Kitajskem potrebujejo molitev vesoljne Cerkve in imajo do nje tudi pravico.

Sicer pa dan molitve za Cerkev na Kitajskem poteka od leta 2007, ko je papež Benedikt XVI. napisal Pismo kitajskim katoličanom. V njem je izrazil željo, da bi se na praznik Marije, Pomočnice kristjanov, do katere kitajski verniki gojijo posebno pobožnost, katoličani po vsem svetu v molitvi povezali s Cerkvijo na Kitajskem, ki se spoprijema z mnogimi težavami in trpljenjem. Sveti oče je v pismu kitajske vernike spodbudil, da bi ob tem dnevu molitve obnovili svojo občestveno vero v Jezusa Kristusa in zvestobo papežu ter molili za vedno večjo in vidnejšo edinost med sabo. Benedikt XVI. je tudi spomnil na Jezusovo zapoved ljubezni, da naj ljubimo sovražnike in molimo za tiste, ki nas preganjajo, ter navedel besede sv. Pavla Timoteju: »Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho. To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,1-4). Benedikt XVI. je tudi zapisal, naj je dan molitve za Cerkev na Kitajskem priložnost, da katoličani po vsem svetu izrazijo svojo bratsko solidarnost do kitajskih vernikov ter prosijo Gospoda, da jim podari vtrajnost v pričevanju ter gotovost, da bo njihovo preteklo in sedanje trpljenje v Jezusovem imen, nagrajeno.

Sveti oče je takrat napisal tudi posebno molitev k Mariji, Pomočnici kristjanov, ki jo na poseben način častijo v znanem romarskem svetišču Šešan, okrog 50 km oddaljenem od Šanghaja. Bazilika v Šešanu je danes največje krščansko svetišče v Vzhodni Aziji. Visoka je 20 metrov in zgrajena v obliki latinskega križa. Ladja je dolga skoraj 56 metrov in široka dobrih 24 metrov. V njej je 3000 sedežev. Na vrhu 38 metrskega zvonika je postavljen kip Marije z Jezusom, visok skoraj 5 metrov. Kitajci jo imenujejo Naša Gospa iz Zose – Zosa je način, kako Kitajci izgovarjajo besedo Šešan. Prvotno majhno svetišče, posvečeno Mariji, je na griču Šešan obstajalo že leta 1863. Takrat so jezuiti na tem območju dobili v posest zemljišče in na njem postavili bivališče, s kapelo, ter majhen prostor z Marijinim kipom. Ko so leta 1870 izbruhnili neredi, v katerih so bile uničene okoliške cerkve, so se jezuiti zatekli k Marijinemu kipu in nebeško Mater prosili za zaščito, z obljubo, da ji zgradijo cerkev. Prvotna cerkev je tako bila sezidana leta 1872. V naslednjih decetletjih so jo večkrat dograjevali in spreminjali, ter jo v ta namen tudi v celoti porušili. Ponovna gradnja je bila zaključena leta 1934. Že leta 1874 je papež Pij IX. odredil, da verniki, ki se v mesecu maju odpravijo na romanje k Mariji v Šešan, prejmejo popolni odpustek. Vse do danes je Marijino svetišče v Šešanu pomemben romarski kraj, ki ga še posebej v mesecu maju množično obiskujejo verniki iz celotne Kitajske in tudi drugih azijskih držav.

Audio: