Šmarnice – Benedikt XVI. o Mariji 21. dan: Marija Vnebovzeta (1. del)
Na slovesni praznik Vnebovzetja Device Marije Božje Matere, obhajamo prehod iz zemeljske
pogojenosti v nebeško blaženost Nje, ki ga je rodila kot meso in ga sprejela v veri
kot Gospoda življenja. Češčenje Device Marije spremlja Cerkev že od vsega začetka
in že od IV. stoletja naprej so se začeli pojavljati Marijini prazniki: v nekaterih
praznikih je bolj poudarjena vloga Device Marije v zgodovini odrešenja, v drugih pa
obhajamo pomembne trenutke iz njenega zemeljskega bivanja. Pomen za današnji praznik
najdemo na koncu dogmatične definicije, ki jo je razglasil Pij XII. 1. novembra 1950,
letos mineva od te razglasitve 60 let: »Brezmadežna vedno Devica Marija, Božja Mati,
je bila potem, ko je končala pot svojega zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta
v nebeško slavo.«
Umetniki vseh časov so narisali ali izklesali svetost Gospodove
Matere z namenom, da bi okrasili s tem cerkve in svetišča. Pesniki, pisatelji in glasbeniki
so izkazovali čast Devici z himnami in bogoslužnimi pesmimi. Od vzhoda do zahoda njo
vso sveto imenujejo nebeška Mati, ki drži v naročju Božjega Sina . Pod njenim varstvom
najde zatočišče vse človeštvo s to zelo staro molitvijo: »Pod tvojim varstvom iščemo
zatočišče Sveta Božja Mati; ne zavrzi prošenj nam, ki smo v preizkušnjah, temveč reši
nas vsake nevarnosti, o blagoslovljena in slavna Devica.«