Benedikt XVI. ob 90-letnici milanske Katoliške univerze Srca Jezusovega: Krščanstvo se ne zoperstavlja dosežkom človekovega razuma

VATIKAN (sobota, 21. maj 2011, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. se je danes srečal s študenti, predavatelji ter ostalimi zaposlenimi na Katoliški univerzi Srca Jezusovega v Milanu, ki letos praznuje 90 let obstoja. V nagovoru je spregovoril o poslanstvu katoliške univerze, rekoč da se krščanstvo ne zoperstavlja dosežkom človekovega razuma.

»Naš čas je čas velikih in naglih sprememb, ki se odražajo tudi v univerzitetnem življenju,« je dejal papež in izpostavil prevlado tako imenovanih produktivnih disciplin, ki se nanašajo na tehnološko in ekonomsko področje, pri čemer se verska razsežnost odriva v območje zasebnega. Sredi teh zgodovinskih sprememb živi tudi Katoliška univerza Srca Jezusovega, zato je pomembno, da ponovno postavi v ospredje razlog svojega nastanka, ki ga nakazuje že njeno ime, namreč ''katoliška''. Papež je izpostavil, da je Cerkev spodbujevalka pristnega humanizma. V skladu s katoliškim nazorom, je vera dar in drža, ki je pri različnih narodih spodbudila razvoj bogate kulture. »Krščanska perspektiva se ne zoperstavlja znanstvenemu védenju in dosežkom človeškega razuma, ampak ravno nasprotno, vero smatra za obzorje smisla, za pot k polni resnici in za vodilo pristnega razvoja. Brez smernic k resnici, brez ponižnega in izvirnega raziskovanja, vsaka kultura razpade, propade v relativizmu in se izgubi v kratkotrajnosti,« je izpostavil papež. Poudaril je, da »vprašanje Resnice in Absolutnega, vprašanje Boga, ni abstraknto raziskovanje, iztrgano iz vsakodnevne realnosti, ampak je ključno vprašanje, od katerega je odvisno odkritje smisla sveta in življenja«. Védenje vere torej razsvetljuje človeško raziskovanje, ga pojasnjuje tako, da ga humanizira, ga vključuje v načrte dobrega in trga stran od skušnjave preračunljivega mišljenja.

Benedikt XVI. je nadaljeval, da obzorje, ki spodbuja univerzitetno delo, lahko in mora biti pristno navdušenje nad človekom. Le v služenju človeku znanost poteka kot resnično gojenje in varovanje stvarstva. Po papeževih besedah je zato katoliška univerza poklicana biti kraj, kjer se oblikuje odprtost védenja, tista strast za resnico in tisto zanimanje za človeško zgodovino, ki zaznamujeta pristno krščansko duhovnost. Zavzeti držo zaprtosti ali ločenosti od predlogov vere pomeni pozabiti, da je vera bila skozi zgodovino in je še danes kvas za kulturo in luč za razumnost, spodbuda k razvijanju vseh pozitivnih zmožnosti za resnično dobro človeka. Vera namreč lahko dá luč življenju. Ravno temu daje prostor katoliška univerza, in sicer pod znanstvenim in didaktičnim vidikom. Papež je nadaljeval, da je to služenje Resnici milost in izraz evangelijske ljubezni: »Globoko jedro resnice o Bogu je ljubezen, s katero se je On sklonil k človeku in mu v Kristusu poklonil neskončne darove milosti. Po Kristusu odkrijemo, da je Bog ljubezen in da ga lahko spoznamo samo po ljubezni.«

Papež je še dejal, da v krščanski veri ljubezen ni nejasno čustvo, ampak moč, ki je sposobna osvetliti življenjske poti. Brez tega nazora, brez te prvotne in globoke teološke razsežnosti se ljubezen omeji na občasno pomoč in se odpove preroški nalogi, ki ji je lastna, namreč spreminjati življenje osebe in samo strukturo družbe. In ravno to je posebno poslanstvo katoliške univerze, je dodal papež.

Audio: