Šmarnice – Benedikt XVI. o Mariji 16. dan: Marija, evharistična žena
2. del
Marija je velika vernica, ki se polna zaupanja izroča v roke Bogu in se tako prepušča
njegovi volji. Ta skrivnost se povečuje vse do polne vključitve v Jezusovo odrešnjsko
poslanstvo. Drugi vatikanski koncil je potrdil, da je 'preblažena Devica napredovala
na romanju vere in vztrajala v svojem zedinjenju s Sinom zvesto do križa, pod katerim
je, ne brez Božjega načrta, stala (prim. Jn 19,25) v globokem sočutju s Edinorojenim
in se z materinsko dušo pridružila njegovi daritvi, ko je ljubeče privolila v darovanje
klavne žrtve, katero je sama rodila. Končno jo je Jezus Kristus sam, umirajoč na križu,
dal za mater učencu z besedami: »Žena, glej tvoj sin!« (Jn 19,26-27). Od oznanjenja
do križa je Marija tista, ki je sprejela besedo, ki je v njej postala meso in je utihnila
v tihoti smrti. Končno je sprejela v svoje naročje podarjeno, sedaj pa mrtvo telo
Njega, ki je resnično ljubil svoje »do konca« (Jn 13,1).
Vsakokrat, ko se
v evharističnem bogoslužju približujemo Kristusovemu telesu in krvi, se obračamo tudi
k njej, ki je v polni pripadnosti sprejela Kristusovo žrtev za vso Cerkev. Sinodalni
očetje so upravičeno zatrdili, da »Marija pričenja udeležbo Cerkve pri Odrešenikovi
žrtvi«. Ona je Brezmadežna, ker brezpogojno sprejema Božji dar in je tako pridružena
odrešenikovemu delu. Marija iz Nazareta je kot podoba porajajoče se Cerkve vzorec,
kako je vsak izmed nas poklican prejeti dar, ki ga Jezus upodablja v sebi v evharistiji.