Šmarnice – Benedikt XVI. o Mariji
16. dan: Marija, evharistična žena 2. del

Marija je velika vernica, ki se polna zaupanja izroča v roke Bogu in se tako prepušča njegovi volji. Ta skrivnost se povečuje vse do polne vključitve v Jezusovo odrešnjsko poslanstvo. Drugi vatikanski koncil je potrdil, da je 'preblažena Devica napredovala na romanju vere in vztrajala v svojem zedinjenju s Sinom zvesto do križa, pod katerim je, ne brez Božjega načrta, stala (prim. Jn 19,25) v globokem sočutju s Edinorojenim in se z materinsko dušo pridružila njegovi daritvi, ko je ljubeče privolila v darovanje klavne žrtve, katero je sama rodila. Končno jo je Jezus Kristus sam, umirajoč na križu, dal za mater učencu z besedami: »Žena, glej tvoj sin!« (Jn 19,26-27). Od oznanjenja do križa je Marija tista, ki je sprejela besedo, ki je v njej postala meso in je utihnila v tihoti smrti. Končno je sprejela v svoje naročje podarjeno, sedaj pa mrtvo telo Njega, ki je resnično ljubil svoje »do konca« (Jn 13,1).

Vsakokrat, ko se v evharističnem bogoslužju približujemo Kristusovemu telesu in krvi, se obračamo tudi k njej, ki je v polni pripadnosti sprejela Kristusovo žrtev za vso Cerkev. Sinodalni očetje so upravičeno zatrdili, da »Marija pričenja udeležbo Cerkve pri Odrešenikovi žrtvi«. Ona je Brezmadežna, ker brezpogojno sprejema Božji dar in je tako pridružena odrešenikovemu delu. Marija iz Nazareta je kot podoba porajajoče se Cerkve vzorec, kako je vsak izmed nas poklican prejeti dar, ki ga Jezus upodablja v sebi v evharistiji.

Audio: