Sveti oče Benedikt XVI.: »Poklicanost se začne uresničevati,
ko se izstopi iz svoje zaprte volje in ideje o samouresničenju, se potopi
v Božjo voljo in se ji pusti voditi.«
VATIKAN (nedelja, 15. maj 2011, RV) – Sveti oče Benedikt XVI je med
nagovorom pred opoldansko molitvijo Raduj se Kraljica nebeška na trgu sv. Petra
spregovoril o pomenu četrte velikonočne nedelje, ki je nedelja Dobrega Pastirja ter
hkrati tudi svetovni dan molitve za duhovne poklice. Po blagoslovu in molitvi je papež
ponovno pozval k pogajanjem in k dialogu za ustavitev oboroženega spopada v Libiji.
Prav tako pa je pozval, naj v Siriji ponovno vzpostavijo sožitje, ki ga zaznamuje
soglasje in povezanost.
Za tem je sveti oče spomnil na beatifikacijo papeža
Janeza Pavla II., ki je močno odmevala po vsem svetu. Ob tem je papež dejal: »So pa
še tudi drugi pričevalci za Kristusa, mnogo manj poznani, ki jih Cerkev z veseljem
daje v češčenje vernikom. Danes je bil v Würzburgu v Nemčiji razglašen za blaženega
Georg Häfner, škofijski duhovnik, ki je umrl kot mučenec v koncentracijskem taborišču
Dachau. V soboto 7. maja je bil razglašen za blašenega v italijanskem mestu Pozzuoli
še en duhovnik in sicer Giustino Maria Russsolillo, ustanovitelj Družbe Božjih poklicev.
Zahvalimo se Gospodu, da daje svoji Cerkvi svetih duhovnikov!«
Sveti oče je
v nagovoru pred molitvijo dejal: »Dragi bratje in sestre, bogoslužje 4. velikonočne
nedelje nam predstavlja eno najlepših podob, s katero so že v prvih stoletjih Cerkve
upodabljali Gospoda Jezusa: podobo Dobrega Pastirja. Janezov evangelij nam v desetem
poglavju opiše poseben način ravnanja Kristusa Pastirja do svoje črede. To je tako
močan odnos, da ne bo mogel nihče več izpuliti ovc iz njegovih rok. One so namreč
povezane z Njim z vezjo ljubezni ter medsebojnim poznavanjem, ki jim zagotavlja neizmerni
dar večnega življenja. Istočasno pa je držo črede do Kristusa Dobrega Pastirja evangelist
opisal z dvema značilnima glagoloma: poslušati in hoditi za njim. Ti dve besedi opisujeta
temeljne značilnosti tistih, ki živijo v hoji za Gospodom. Predvsem gre tu za poslušanje
njegove Besede, iz katere se porodi in hrani vera. Samo tisti, ki je pozoren na Gospodov
glas, je sposoben v vesti sprejeti takšne odločitve, da bo deloval po Božje. Iz poslušanja
torej izhaja hoja za Jezusom. Kot učenci ravnamo, potem ko smo poslušali in notranje
sprejeli Učiteljev nauk, če ga vsakodnevno tudi živimo.
Na današnjo nedeljo
pa je povsem običajno priporočati Bogu pastirje Cerkve in tiste, ki se pripravljajo,
da bodo postali pastirji. Prosim vas za posebno molitev za škofe, tudi za rimskega
škofa, za župnike ter za vse tiste, ki so prijeli odgovornost za vodenje Kristusove
črede, da bi bili zvesti in razumni pri izvrševanju njihovega služenja. Še posebej
pa na današnji svetovni dan molitve za duhovne poklice prosimo za duhovniške poklice,
da ne bi primanjkovalo vrednih delavcev na Gospodovi žetvi. Sedemdeset let je že od
takrat, ko je častitljivi Pij XII. ustanovil Papeško družbo za duhovniške poklice.
Resnično spoznanje mojega predhodnika je bilo utemeljeno na prepričanju, da poklici
rastejo in zorijo v delnih Cerkvah, kjer to omogoča zdravo družinsko okolje, okrepljeno
z vero, brezpogojno ljubeznijo in pobožnostjo. V poslanici, ki sem vam jo poslal za
današnji svetovni dan, sem podčrtal, da se poklicanost začne uresničevati, ko se »izstopi
iz svoje zaprte volje in ideje o samouresničenju, se potopi v Božjo voljo in se ji
pusti voditi«. Tudi v današnjem času, ko Gospodov glas tvega, da bo preplavljen s
tolikimi drugimi glasovi, je vsaka posamezna cerkvena skupnost poklicana, da spodbuja
ter skrbi za poklice v duhovništvo ter posvečeno življenje. Ljudje namreč vedno potrebujejo
Boga, tudi v današnjem tehnološkem svetu, zato bo vedno potreba po pastirjih, ki oznanjajo
Gospodovo Besedo ter omogočajo srečanje z Njim v zakramentih.
Dragi bratje
in sestre, okrepljeni z velikonočnim veseljem in z vero v Vstalega, zaupajmo naše
namene in prošnje Devici Mariji, materi vsakega poklica, da s svojo priprošnjo prebudi
in podpira številne in svete poklice v službi Cerkvi in svetu«.