VATIKAN (sobota, 14. maj 2011, RV) – Sveti oče je v velikonočnem času začel
s katehezami o molitvi. O tem v današnji oddaji Octava dies razmišlja direktor Radia
Vatikan, p. Federico Lombardi.
Med splošnimi avdiencami ob sredah je papež
začel nov ciklus katehez o molitvi. Ne gre za samoumevno temo. Ni samoumevno,
kajti materialistično in sekularizirano okolje, v katerem živimo, ali frenetičen
aktivizem, želi človeške razsežnosti mišljenja, kontemplacije in molitve potisniti
na obrobje. Ni nekaj samoumevnega, kajti v krščanskih okoljih pogosto govorimo o molitvah
in molitvi ter iščemo formule, a bolj redko sestopimo v globino, kjer pred Boga postavimo
sebe in vstopimo v odnos z njim. Papeževe kateheze o molitvi niso nekaj samoumevnega,
a kažejo na razširjeno in splošno usmerjenost tako digitalnega kot jamskega človeka.
Zato prvi dve papeževi katehezi o molitvi nista brez razloga zbudili velikega
zanimanja. Papež je začel s starodavnimi molitvami, ki so prisotne v vseh civilizacijah
in kulturah. Hvalnica, naslovljena na 'Njega, ki je onkraj vsega' pravi: ''Nedoumljivi,
nihče te ne zaobseže. Vse to, kar mislimo, ti pripada. Tebi, Neizrekljivi,
katerega prisotnost čutijo naše duše, dvigamo hvalnico tišine.'' Razumeti in
čutiti, da je Bog Vsevišnji in skrivnosten in da se hkrati v globini duše skriva ''žeja
po neskončnem, nostalgija po večnem, želja po ljubezni, potreba po luči in resnici,
ki nas usmerjajo proti Absolutnemu'' – z eno besedo, ''želja po Bogu''. To so osnovne
postavke, ki jih je treba odkriti v vsej resnici in moči, preden se obrnemo h Kristusu,
da bi po njem osebno srečali pravega Boga. Skrivnost in želja. To so tla, skupna človeštvu,
ki moli. Tla, na katere lahko pade seme naše krščanske molitve in obrodi sadove.