Kardinal Tauran: Bangladeš kot zgled miroljubnega sobivanja
BANGLADEŠ (sreda, 11. maj 2011, RV) – Vera ne sme nikoli upravičiti nasilja,
je po vrnitvi iz Bangladeša poudaril kardinal Jean-Louis Tauran. Predsednik Papeškega
sveta za medverski dialog je to južnoazijsko državo obiskal med 25. in 29. aprilom
in tako nadaljeval tradicijo srečevanj v različnih državah, v katerih katoliška skupnost
pogosto predstavlja versko manjšino. Katoličani v Bangladešu so majhna, toda živahna
skupnost. Štejejo okoli 320.000 vernikov, 290 duhovnikov, 95 redovnikov in 1300 redovnic.
Na štiridnevni obisk je predsednika papeškega sveta povabila bangladeška škofovska
konferenca.
Kardinal Tauran se je udeležil konference o medverskem dialogu,
pri kateri je sodelovalo okoli petsto voditeljev ali predstavnikov različnih krščanskih
skupnosti, minister za verske zadeve, minister za kulturne zadeve in vsi katoliški
škofje iz države. V središču razprave je bil medverski dialog kot vir sloge, enotnosti
in družbene blaginje. Kardinal je v svojem predavanju izrazil zadovoljstvo nad dobrimi
odnosi, ki vladajo med različnimi verskimi skupnostmi v Bangladešu. Svoje vtise je
strnil v prepričanju, da bi ta država lahko postala zgled miroljubnega sobivanja.
Prav v nobeni državni regiji vere ne izrabljajo kot sredstvo diskriminacije ali motiv
za spore, predvsem pa ne kot povod za nasilje. Tega v mnogih pokrajinah drugod po
svetu žal ne bi mogli reči. Ponekod pravijo, da je vera izvor nestrpnosti, kar pa
so obtožbe, utemeljene na predsodkih. Pogosto se tako popusti pred skušnjavo, da se
religijo obravnava zgolj kot problem, kar se nato ponavadi rešuje na dva načina. Ali
se jo omeji le na zasebni svet ali pa država vsili svojo religijo in ne pusti nobenega
prostora za manjšine. Kardinal Tauran je zagotovil, da seveda nobena od omenjenih
dveh poti ni pravi pristop do reševanja vprašanj, ki nastanejo ob prisotnosti več
verstev v isti državi. Omejevanju na zasebni svet nasprotuje dejstvo, da je vera že
po svoji naravi resničnost, ki je lastna človeškemu bitju. Torej ima javno razsežnost
in mora biti vidna tudi v družbi. Verniki imajo pravico, da sodelujejo v narodni razpravi
o človeškem dostojanstvu in da predlagajo osnovne vrednote za gradnjo boljše družbe.
Kar zadeva drugo rešitev, vsiljevanje državne religije, pa ji nasprotuje temeljna
pravica do verske svobode, katero je treba spoštovati, na kar pogosto spominja tudi
papež Benedikt XVI.
Sveti oče in katoliška Cerkev imata jasno stališče, da
je izkoriščanje vere zaradi političnih koristi težka zloraba. Sama po sebi ima vera
namreč veliko globlji pomen. Kardinal Tauran je spomnil na dogodek 11. septembra lani,
ko je prav iz tega razloga Cerkev nedvoumno obsodila grožnjo ameriškega duhovnika,
da bo javno zažgal muslimansko sveto knjigo Koran. Tekom obiska se je kardinal med
drugim srečal tudi z muslimansko skupnostjo. In ob tej priložnosti je poudaril, da
nobena sveta knjiga, svet kraj ali praznik ne sme postati predmet žalitve s strani
oseb drugih prepričanj ali veroizpovedi. Še toliko bolj nesprejemljivo pa je napasti
vernike, medtem ko so zbrani pri molitvi. Taka dejanja so napad na Boga samega in
nimajo z vero nič skupnega, je poudaril Tauran.