Poslanica papeža Benedikta XVI. za 48. svetovni dan molitve za duhovne poklice
15.maj 2011: 4. velikonočna nedelja
Dragi bratje in sestre!
Oseminštirideseti
svetovni dan molitve za duhovne poklice, ki ga bomo letos praznovali na 4. velikonočno
nedeljo 15. maja 2011, nas vabi k razmišljanju na temo: Predlagati duhovne poklice
v krajevni Cerkvi. Pred sedemdesetimi leti je papež Pij XII. (1939–1958) ustanovil
Papeški urad za duhovniške poklice. Podobne urade, ki so jih vodili tako duhovniki
kot laiki, so potem ustanovili tudi škofje po številnih škofijah kot odgovor na povabilo
dobrega Pastirja, ki so se mu množice »zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene
kakor ovce, ki nimajo pastirja« in je rekel: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite
torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,36–38).
Umetnost
spodbujanja in skrbi za duhovne poklice ima odlično oporno točko v evangeliju, kjer
Jezus kliče svoje učence, naj hodijo za njim, ter jih vzgaja z ljubeznijo in skrbnostjo.
Predmet naše posebne pozornosti je način, kako je Jezus poklical svoje najtesnejše
sodelavce, da bi oznanjali Božje kraljestvo (prim. Lk 10,9). Predvsem je jasno, da
je bilo prvo dejanje molitev zanje. Preden jih je poklical, je Jezus prebil noč v
samoti, molitvi in prisluškovanju Očetovi volji (prim. Lk 6,12), da bi se v notranjosti
dvignil nad vsakdanje skrbi. Poklici za duhovniško službo in posvečeno življenje so
v prvi vrsti sad nenehnega stika z živim Bogom in vztrajne molitve, ki se dviga h
Gospodarju žetve po župnijskih skupnostih, krščanskih družinah in skupinah za spodbujanje
poklicev.
Audio:
Gospod je
na začetku svojega javnega življenja poklical ribiča, ko sta se odpravljala na ribolov
na obali Galilejskega jezera: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi«
(Mt 4,19). Njuno mesijansko poslanstvo jima je pokazal s številnimi 'znamenji', ki
so nakazovala njegovo ljubezen do ljudi in dar Očetovega usmiljenja. Učence je vzgajal
z besedo in življenjem, da bi bili pripravljeni in bi nadaljevali njegovo delo odrešenja.
Končno jim je, »ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu«
(Jn 13,1), zaupal spomin na svojo smrt in vstajenje. Preden je bil povzdignjen v nebo,
jih je poslal po vsem svetu z naročilom: »Pojdite torej in naredite vse narode za
moje učence« (Mt 28,19).
Zahtevno in hkrati navdušujoče zveni Jezusovo povabilo
nekaterim: »Hodi za menoj«, s katerim jih vabi, naj se spoprijateljijo z njim, od
blizu prisluhnejo njegovi besedi in zaživijo z Njim. Učil jih popolne posvečenosti
Bogu in širjenju njegovega kraljestva v skladu z evangeljsko zakonitostjo: »Če pšenično
zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu« (Jn
12,24). Vabi jih, naj izstopijo iz svoje zaprte volje in ideje o samouresničenju,
se potopijo v Božjo voljo in se ji pustijo voditi. V njih poživlja bratstvo, ki izhaja
iz razpoložljivosti Bogu (prim. Mt 12,49–50) in je značilna poteza Jezusove skupnosti:
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen«
(Jn 13,35).
Audio:
Hoja za Kristusom
je zahtevna tudi danes. Pomeni učiti se upirati pogled v Jezusa, ga notranje spoznavati,
poslušati njegovo Besedo in ga srečevati v zakramentih. Pomeni učiti se usklajevati
svojo voljo z Njegovo. To je prava šola oblikovanja za vse, ki se pripravljajo za
duhovniško službo in posvečeno življenje pod vodstvom pristojnih cerkvenih oblasti.
Gospod kliče vedno in v vseh življenjskih obdobjih, da bi se soudeležili njegovega
poslanstva in služili Cerkvi v duhovništvu in redovništvu. Cerkev je »poklicana varovati
ta dar, ga ceniti in ljubiti, saj je odgovorna za vznik in zorenje duhovniških poklicev«.(1)
Zlasti v našem času, ko se zdi, da 'drugi glasovi' dušijo Gospodov glas, povabilo
k hoji za njim z darovanjem svojega življenja pa utegne biti preveč zahtevno, morajo
vse krščanske skupnosti in vsak vernik zavestno prevzeti nalogo spodbujanja duhovnih
poklicev. Spodbujati in podpirati je potrebno vse, ki kažejo jasna znamenja poklicanosti
v duhovniško in redovniško življenje, da bi začutili toplino celotne skupnosti, ko
bodo izrekli 'da' Bogu in Cerkvi. Tudi sam jih spodbujam, kakor sem storil tudi s
tistimi, ki so se odločili vstopiti v semenišče, ko sem jim pisal: »Dobro ste storili!
Ljudje bodo Boga vedno potrebovali, tudi v času prevladovanja tehnike nad svetom in
globalizacije; Boga, ki se nam je razodel v Jezusu Kristusu in nas združuje v vesoljno
Cerkev, da bi se z Njim in po Njem učili resničnega življenja ter podpirali in uveljavljali
merila pristne človečnosti«.
Audio:
Vse krajevne
Cerkve morajo nameniti vedno več pozornosti pastorali poklicev ter v družini, po župnijah
in v gibanjih vzgajati mlade – kakor je storil Jezus s svojimi učenci –, da bi v njih
zorelo pristno in globoko prijateljstvo z Gospodom, ki bi ga gojili z osebno in bogoslužno
molitvijo. Vzgajati jih morajo za pozorno in plodovito poslušanje Božje Besede prek
naraščajoče domačnosti s Svetim pismom. Pomagati jim morajo razumevati, da izpolnjevanje
Božje volje ne izničuje in uničuje človeka, ampak mu omogoča, da odkrije in sprejme
globljo resnico o sebi. Vzgajati jih morajo, da bodo z velikodušnostjo in bratskim
duhom živeli v odnosih z drugimi, kajti le če se bodo odprli Božji ljubezni, bodo
lahko našli resnično radost in v polnosti uresničili svoja hrepenenja. Predlagati
duhovne poklice v krajevni Cerkvi pomeni, imeti pogum prek primerne pastorale poklicev
pokazati na zahtevno pot hoje za Kristusom, ki lahko zaradi svoje bogate smiselnosti
vključi celotno življenje.
Obračam se še zlasti na vas, dragi sobratje v škofovski
službi. Za nadaljevanje in širjenje vašega odrešilnega poslanstva v Kristusu je pomembno
»čim bolj skrbijo za duhovniške in redovniške poklice, zlasti pa za misijonske poklice«.(3)
Gospod potrebuje vaše sodelovanje, da bi njegovi klici lahko dosegli srca tistih,
ki jih je izbral. Poskrbite za ustanovitev škofijskih centrov za duhovne poklice,
ki so dragoceno sredstvo širjenja in organiziranja pastorale poklicev ter molitve,
ki tovrstno pastoralo podpira in ji zagotavlja učinkovitost. Rad bi vas, dragi sobratje
škofje, opozoril tudi na skrb vesoljne Cerkve za enakomerno porazdelitev duhovnikov
po svetu. Vaša razpoložljivost do škofij, kjer je poklicev malo, postaja Božji blagoslov
za te skupnosti, za vernike pa pričevanje duhovniškega služenja, ki se velikodušno
odpira potrebam vse Cerkve.
Audio:
Drugi vatikanski
cerkveni zbor je izrecno opozoril, da ima »celotno krščansko občestvo dolžnost skrbeti
za poklice, kar naj dosega predvsem z zares krščanskim življenjem«. Poseben bratski
pozdrav bi rad namenil vsem, ki po župnijah na različne načine sodelujejo z duhovniki.
Še zlasti imam v mislih vse, ki lahko prispevajo svoj delež pri pastorali poklicev:
duhovniki, družine, katehisti in animatorji. Duhovnikom priporočam, naj bodo sposobni
pričevati za edinost s škofi in drugimi sobrati, da bi tako zagotavljali življenjski
humus za nove poganjke duhovniških poklicev. Družine naj bodo »prežete z duhom vere,
ljubezni in pobožnosti,« sposobne pomagati sinovom in hčeram, da bodo velikodušno
sprejeli klic v duhovništvo in posvečeno življenje. Katehisti in animatorji katoliških
združenj in cerkvenih gibanj naj si v prepričanosti v svoje vzgojno poslanstvo »prizadevajo
vzgajati zaupane jim mlade tako, da bodo mogli spoznati Božji klic in mu bodo radi
sledili«.
Audio:
Dragi bratje
in sestre, vaše prizadevanje za spodbujanje in gojenje duhovnih poklicev dobiva poln
smisel in pastoralno učinkovitost, ko se uresničuje v edinosti Cerkve in je usmerjeno
v službo občestvenosti. Zato je vsak trenutek življenja cerkvene skupnosti – od kateheze
in pedagoških srečanj do bogoslužne molitve in romanj – dragocena možnost, da se v
Božjem ljudstvu, zlasti pa pri malih in pri mladih, vzbudi čut pripadnosti Cerkvi
in odgovornosti za odgovor na klic v duhovništvo in posvečeno življenje, v svobodi
in zavestni odločitvi.
Sposobnost gojenja duhovnih poklicev je razpoznavno
znamenje življenjske moči krajevne Cerkve. Z zaupanjem vztrajno prosim pomoči Devico
Marijo, da bi z zgledom svojega sprejemanja božanskega načrta odrešenja in s svojo
učinkovito priprošnjo, znotraj vsake skupnosti spodbudila razpoložljivost za 'da'
Gospodu, ki kliče vedno nove delavce na svojo žetev. S to željo vam vsem iz srca podeljujem
svoj apostolski blagoslov.
Audio:
Audio pesmi
blaženega Janeza Pavla II. Pescador de Hombres v španščini: