Papež v Ogleju: Ohranjajte dragoceno dediščino

OGLEJ (sobota, 7. maj 2011, RV) – Sveti oče je po pozdravu na trgu odšel v notranjost oglejske bazilike in se tam srečal s predstavniki škofij, ki se pripravljajo na drugo oglejsko cerkveno zborovanje. Le-to bo potekalo od 13. do 15. aprila prihodnje leto in je na kratko poimenovano Oglej 2. Zgodil se bo dobrih dvajset let po Ogleju 1, namen zbora pa je pregledati, kje je Gospod v vmesnem času deloval in glede na kulturne spremembe začrtati smernice za prenovo pastoralnega delovanja na tem področju. V oglejski baziliki so se danes ob papežu tako zbrali vsi škofje, člani škofijskih pastoralnih odborov, duhovniki, redovniki in redovnice iz petnajstih škofij na severovzhodu Italije in številni verniki. Poleg naštetih so se srečanja udeležili škofje iz Cerkva drugih evropskih narodov, ki izvirajo iz Ogleja. Med njimi so bili tudi slovenski škofje. Po kratkih uvodnih pozdravih in molitvi ob Božji besedi je papež Benedikt XVI. vse navzoče nagovoril z besedami: »Primerno je, da ste hoteli, da ta vaš cerkveni zbor poteka v oglejski Cerkvi, ki je mati, iz katere so se rodile Cerkve na severovzhodu Italije, pa tudi Cerkve v Sloveniji in Avstriji ter nekatere Cerkve na Hrvaškem, Bavarskem in celo na Madžarskem.« Zbor v Ogleju je namreč vračanje »h koreninam, da bi odkrili, kako ste živi kamni duhovne zgradbe, ki ima svoje temelje v Kristusu,« je dejal sveti oče in nadaljeval, da to vračanje pomeni tudi učenje od slavne oglejske Cerkve »kako se zavzeti danes, ko se je svet korenito spremenil, za novo evangelizacijo vašega ozemlja.«

Benedikt XVI. je poudaril, da prav številnost škofij, ki so se rodile iz Ogleja, priča o bogati zgodovini vere, kulture in umetnosti, katerih znamenja so še vedno vidna tudi v današnji sekularizirani družbi. Krščanska preteklost je oblikovala »vljudno, delavno, vztrajno in solidarno ljudstvo, ki je do globin zaznamovano s Kristusovim evangelijem kljub številnosti kulturnih identitet.« Prav tako krščanstvo še danes navdihuje družbeno življenje in vodi navade, o čemer med drugim pričajo ohranjanje verskega izročila, mnogi izrazi dobrodelnosti in ljudske pobožnosti ter čut za solidarnost. Sveti oče je zbrane spodbudil, naj to dragoceno dediščino ohranjajo in naj bodo nanjo ponosni.

Izpostavil je poklicanost k delom ljubezni za najšibkejše, kot so ostareli, bolni in nepokretni. Prav ta dela so namreč »pričevanje evangeljske ljubezni, prenesene v družbeno razsežnost.« Opozoril je tudi na pastoralno skrb za družine in mlade. Nov izziv današnjega časa je tudi soočanje s posledicami gospodarske krize. V teh težkih okoliščinah je potrebno spodbujati krščanski čut ter evangelij oznanjati »s čutečo odločnostjo in globokim veseljem.« Kulturne spremembe namreč zahtevajo prepričane kristjane, pripravljene odgovoriti na vprašanje, kaj je razlog upanja v njih (1 Pt 3,15). Nagovor je sveti oče zaključil s spodbudo k zavzetosti, da predvsem mlade generacije oblikujejo tako, da bodo sposobne prevzeti odgovornosti v javnem življenju in bodo »gradile dobro življenje, ki bo v korist in blagor vseh.«

Audio: