OGLEJ (sobota, 7. maj 2011, RV) – Sveti oče je po pozdravu na trgu odšel v
notranjost oglejske bazilike in se tam srečal s predstavniki škofij, ki se pripravljajo
na drugo oglejsko cerkveno zborovanje. Le-to bo potekalo od 13. do 15. aprila prihodnje
leto in je na kratko poimenovano Oglej 2. Zgodil se bo dobrih dvajset let po
Ogleju 1, namen zbora pa je pregledati, kje je Gospod v vmesnem času deloval
in glede na kulturne spremembe začrtati smernice za prenovo pastoralnega delovanja
na tem področju. V oglejski baziliki so se danes ob papežu tako zbrali vsi škofje,
člani škofijskih pastoralnih odborov, duhovniki, redovniki in redovnice iz petnajstih
škofij na severovzhodu Italije in številni verniki. Poleg naštetih so se srečanja
udeležili škofje iz Cerkva drugih evropskih narodov, ki izvirajo iz Ogleja. Med njimi
so bili tudi slovenski škofje. Po kratkih uvodnih pozdravih in molitvi ob Božji besedi
je papež Benedikt XVI. vse navzoče nagovoril z besedami: »Primerno je, da ste hoteli,
da ta vaš cerkveni zbor poteka v oglejski Cerkvi, ki je mati, iz katere so se rodile
Cerkve na severovzhodu Italije, pa tudi Cerkve v Sloveniji in Avstriji ter nekatere
Cerkve na Hrvaškem, Bavarskem in celo na Madžarskem.« Zbor v Ogleju je namreč
vračanje »h koreninam, da bi odkrili, kako ste živi kamni duhovne zgradbe, ki ima
svoje temelje v Kristusu,« je dejal sveti oče in nadaljeval, da to vračanje pomeni
tudi učenje od slavne oglejske Cerkve »kako se zavzeti danes, ko se je svet korenito
spremenil, za novo evangelizacijo vašega ozemlja.«
Benedikt XVI. je poudaril,
da prav številnost škofij, ki so se rodile iz Ogleja, priča o bogati zgodovini vere,
kulture in umetnosti, katerih znamenja so še vedno vidna tudi v današnji sekularizirani
družbi. Krščanska preteklost je oblikovala »vljudno, delavno, vztrajno in solidarno
ljudstvo, ki je do globin zaznamovano s Kristusovim evangelijem kljub številnosti
kulturnih identitet.« Prav tako krščanstvo še danes navdihuje družbeno življenje
in vodi navade, o čemer med drugim pričajo ohranjanje verskega izročila, mnogi izrazi
dobrodelnosti in ljudske pobožnosti ter čut za solidarnost. Sveti oče je zbrane spodbudil,
naj to dragoceno dediščino ohranjajo in naj bodo nanjo ponosni.
Izpostavil
je poklicanost k delom ljubezni za najšibkejše, kot so ostareli, bolni in nepokretni.
Prav ta dela so namreč »pričevanje evangeljske ljubezni, prenesene v družbeno razsežnost.«
Opozoril je tudi na pastoralno skrb za družine in mlade. Nov izziv današnjega časa
je tudi soočanje s posledicami gospodarske krize. V teh težkih okoliščinah je potrebno
spodbujati krščanski čut ter evangelij oznanjati »s čutečo odločnostjo in globokim
veseljem.« Kulturne spremembe namreč zahtevajo prepričane kristjane, pripravljene
odgovoriti na vprašanje, kaj je razlog upanja v njih (1 Pt 3,15). Nagovor je sveti
oče zaključil s spodbudo k zavzetosti, da predvsem mlade generacije oblikujejo tako,
da bodo sposobne prevzeti odgovornosti v javnem življenju in bodo »gradile dobro
življenje, ki bo v korist in blagor vseh.«