Papeževo sporočilo ob 17. generalnem zasedanju Papeške akademije za družbene znanosti

VATIKAN (sreda, 4. maj 2011, RV) – Sveti oče je v sporočilu ob 17. generalnem zasedanju Papeške akademije za družbene znanosti ponovno poudaril pomen verske svobode. Hrepenenje po resnici, smislu in odprtost za onstranstvo so globoko zapisani v človeški naravi. Naša narava nas zato spodbuja, da si zastavljamo vprašanja, ki so za naše bivanje temeljnega pomena, je zapisal papež Benedikt XVI. Ker Bog na svoj klic od človeka pričakuje svoboden odgovor, bi morala biti verska svoboda razumeta kot nekaj prirojenega temeljnemu dostojanstvu vsakega človeškega bitja. Le pristna verska svoboda omogoča polno izpolnitev in tako prispeva tudi k skupnemu dobremu v družbi.

Sveti oče je poudaril, da so osnovne človekove pravice v današnjem času ponovno ogrožene in da sta njihova zaščita ter spodbujanje med temeljnimi izzivi. Tudi Drugi vatikanski koncil je potrdil, da je vsak človek že po naravi nagnjen k iskanju resnice. Hkrati je k temu po moralni dolžnosti tudi obvezan. Resnica osvobaja, zato mora biti njeno iskanje svobodno. Zaščititi pa ga mora tudi civilno pravo. Papež Benedikt XVI. je izpostavil, da imamo danes pred seboj države, ki omogočajo široko versko svobodo, in druge, ki jo zaradi nezaupanja ali drugih razlogov omejujejo. Sveti sedež vse države poziva, da priznajo to človekovo pravico. Potrebno jo je spoštovati. Verske manjšine, ki se trudijo živeti v miru s sodržavljani in v polnosti sodelovati v javnem ter političnem življenju naroda, pa je potrebno tudi zaščititi.

Papež je v sporočilu izrazil tudi iskreno upanje, da bo strokovno znanje članov Papeške akademije na področjih prava, političnih ved, sociologije in ekonomije, ki se je pokazalo v preteklih dneh, obrodilo obilne sadove za sedanji in prihodnji čas.

17. generalno zasedanje Papeške akademije za družbene znanosti je potekalo od 29. aprila do 3. maja v Vatikanu. Zasedanje je na poseben način zaznamovala beatifikacija Janeza Pavla II., ki je akademijo leta 1994 tudi ustanovil. Glavna tema pogovorov je bila Splošne pravice v svetu raznovrstnosti: vprašanje verske svobode. Danes so na tiskovni konferenci pri Svetem sedežu predstavili svoje delo. Izpostavili so štiri široka področja, ki pomenijo grožnjo za versko svobodo: državno omejevanje in preganjanje vernikov, državno omejevanje verske svobode verskim manjšinam, družbeni pritisk na verske manjšine in kot četrto področje še rast sekularnega fundamentalizma v zahodnih državah, ki vernike smatra za grožnjo liberalni demokratični politiki. Predstavili so tudi nedavne raziskave, ki prikazujejo pozitivno povezanost med nivojem priznanosti verske svobode in deležem pri ekonomskih, družbenih in političnih dobrinah. Poudarili so, da ne obstaja enoten vzorec, ki bi lahko ustrezal vsemu svetu. Vsaka država mora najti svoj način pristopa do uveljavljanja verske svobode, in sicer glede na svojo zgodovino in okoliščine.

Audio: