Nadškof Antonio Maria Veglio na pastoralnem obisku v Avstraliji

VATIKAN (sreda, 4. maj 2011, RV) – Predsednik Papeškega sveta za pastoralo preseljencev in potujočih, nadškof Antonio Maria Veglio, je 2. maja začel pastoralni obisk v Avstraliji. Gre za prvi obisk te vrste, katerega osnovni namen je srečati se s kaplani, ki se na avstralskih tleh posvečajo delu z migranti in begunci. Avstralija ima okrog 21 milijonov prebivalcev, od katerih je okrog 5 milijonov delavcev migrantov. V državi je tudi 22.500 beguncev in 2.350 prosilcev azila. S pastoralnim obiskom želi Vatikan spodbuditi avstralsko Cerkev v prizadevanju na področju pastoralnega dela s priseljenci, begunci in pribežniki. Med različnimi dogodki se bo nadškof Veglio 11. maja udeležil tudi zasedanja Avstralske škofovske konference. Sicer pa obisk nadškofa Veglioja, ki se bo sklenil 14. maja, poteka le nekaj mesecev pred obiskom ad limina apostolorum, ko se bodo avstralski škofje v Rimu in Vatikanu sestali s svetim očetom in raznimi dikasteriji rimske kurije.

Kot so sporočili s Papeškega sveta za pastoralo preseljencev in potujočih, bo nadškof Veglio med srečanji s kaplani, ki delajo z migranti in migrantskimi skupnostmi, spregovoril o migraciji kot epohalnem družbenem pojavu, ki zahteva tesno in dolgoročno politiko mednarodnega sodelovanja, da bi se z migracijo ustrezno spoprijeli. Takšno politiko je treba razvijati najprej s tesnim sodelovanjem med državami, iz katerih migranti odhajajo, in tistimi, v katere prihajajo. To sodelovanje je potrebno tudi med Cerkvijo, iz katere migranti prihajajo, in Cerkvijo, ki jih sprejema. Ravno to sodelovanje je zaupano kaplanijam, torej kaplanom in pastoralnim delavcem.

Nadškof Veglio bo med drugim govoril tudi o pravici do izseljevanja in preseljevanja. Cerkev jo namreč priznava vsakemu človeku v njenem dvojnem vidiku: kot možnost zapustitve svoje dežele in vstopa v drugo pri iskanju boljših življenjskih pogojev. Istočasno imajo države pravico regulirati preseljevalne tokove in braniti svoje meje, pri čemer morajo vedno zagotoviti dolžno spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe. Poleg tega so se priseljenci dolžni integrirati v novo domovino, spoštovati zakone in narodno identiteto.

Predsednik vatikanskega dikasterija bo prav tako poudaril dolžnost Cerkve, da sprejeme priseljence, jim nuditi gostoljubje in izrazi človeško solidarnost, da se ne bi čutili osamljeni zaradi nestrpnosti in brezbrižnosti. Sprejemanje in dobrodošlica namreč temeljita na ljubezni do Kristusa in gotovosti, da kar smo storili bližnjemu, smo storili Kristusu.

Audio: