Kard. Bertone med zahvalno mašo: Dialog ljubezni med Kristusom in človekom je zaznamoval
celo življenje Karla Wojtyłe
VATIKAN (ponedeljek, 2. maj 2011, RV) – Papež Janez Pavel II. je bil včeraj
razglašen za blaženega. Današnja zahvalna maša je bila zadnji izmed treh osrednjih
dogodkov. Prvič so brali Božjo besedo, ki je bila določena za bogoslužno obhajanje
godu blaženega Janeza Pavla II. Mašo je vodil papežev državni tajnik kardinal Tarcisio
Bertone. V homiliji je izpostavil besede iz 21. poglavja Evangelija po Janezu, ki
prikazujejo dialog med vstalim Kristusom in Petrom. »Ta dialog ljubezni med Kristusom
in človekom je zaznamoval celo življenje Karla Wojtyłe in ga vodil ne le do zvestega
služenja Cerkvi, ampak tudi do popolne osebne predanosti Bogu in ljudem, ki je značilna
za njegovo pot svetosti.« Njegovo življenje je bilo prežeto z evangelijem. V njem
je odkrival Božje načrte za človeštvo in zase, predvsem pa je v njem spoznaval Kristusa,
njegovo obličje in ljubezen.
Janez Pavel II. je bil človek vere, je poudaril
Bertone. Njegovo življenje je bila neprestana molitev, ki je v ljubezni zaobjemala
prav vsako bitje, ustvarjeno po podobi Boga in zato vredno vsega spoštovanja. Janez
Pavel II. je bil tudi resničen varuh dostojanstva vseh ljudi. Zanj je bil vsakdo Božji
otrok. Molil je za vso človeško družino, za Cerkev in za vse verske skupnosti po vsem
svetu.
Bertone je zbrane vernike na polnem Trgu sv. Petra nato povabil k hvaležnosti
za pastirja, pričevalca, voditelja, papeža in svetnika, kot je bil Janez Pavel II.
Kot pastir je »znal brati znamenja Božje prisotnosti v človeški zgodovini in velika
dela je oznanjeval po vsem svetu in v vseh jezikih.« Kot pričevalec je
bil zanesljiv in pristen. Učil nas je, kako je potrebno živeti vero v vsakdanjosti
in braniti krščanske vrednote. Ali kot je zapisal prerok Izaija: »Kako ljubke so
na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in
pravi Sionu: 'Tvoj Bog kraljuje!'« (Iz 52,7) Kot voditelj je Janez Pavel II. z
življenjem v veri, utemeljeni na trdni in intimni povezanosti z Bogom, znal ljudem
prinašati resnico, da je »Jezus Kristus umrl, bil obujen od mrtvih in sedi na Božji
desnici ter posreduje za nas« in da nas »ne smrt ne življenje, ne angeli ne
poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna
koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem
Gospodu« (Rim 8,34.38-39). Otipljiva in nedvoumna potrditev teh besed
iz drugega berila je življenje, trpljenje, smrt in svetost Janeza Pavla II. Kardinal
Bertone je dejal tudi, da je kot papež Cerkvi znal dati bolj duhovno in svetopisemsko
razsežnost. Bil je pristen človek, vedno na poti za Njim, ki je Pot, Resnica in Življenje.
Svetost je še posebej v zadnjih mesecih in tednih živel s popolno zvestobo poslanstvu,
ki mu je bilo zaupano. Ves svet je lahko videl, kako mu je bila odvzeta fizična moč,
zmožnost gibanja in celo glas. A kot je potrdil Bertone, je vedel, da njegova telesna
šibkost le še jasneje kaže, kako Kristus deluje v zgodovini. Ko mu je daroval svoje
trpljenje, je dal človeštvu še zadnjo lekcijo o človečnosti in izročitvi v Božje roke.
»Pojte Gospodu, Njegovo ime slavite, ker nam je podaril tega velikega papeža.«
Ta pesem naj razsvetli naša življenja, da bi novega blaženega ne le častili, ampak
s pomočjo Božje milosti tudi sledili njegovemu nauku in njegovemu zgledu, je spodbudil
kardinal Bertone.
Tik pred začetkom zahvalne svete maše je vernike na Trgu
sv. Petra nagovoril tudi kardinal Stanisław Dziwisz, dolgoletni osebni tajnik blaženega
Janeza Pavla II. Izrazil je globoko hvaležnost Gospodu za beatifikacijo. V imenu poljskih
romarjev, ki so ta dogodek nestrpno pričakovali, se je kardinalu Bertoneju zahvalil
za vodenje današnje evharistije. Takoj zatem pa se je zahvalil tudi papežu Benediktu
XVI., ki je omogočil, da je do beatifikacije prišlo tako kmalu, in Svetemu sedežu,
vsem pristojnim organom, njihovim voditeljem ter oblastem mesta Rim. Dziwisz je dejal
tudi, da je Italija nekdanjemu papežu postala druga domovina, saj ga je italijanski
narod prisrčno spremljal skozi vsa leta njegovega pontifikata. Zato se je tudi njim
iz srca zahvalil v imenu blaženega Janeza Pavla II. V poljskem jeziku je nato nagovoril
še svoje rojake. Spomnil je, kako je veter na dan pogreba v nekem trenutku zaprl knjigo,
ki je ležala na krsti pokojnega. »Danes ponovno odprimo knjigo njegovega življenja
in jo berimo, da bi se iz nje naučili modrosti in svetosti,« je spodbudil
kardinal Dziwisz in zaželel, da bi dogodek beatifikacije postal »navdih za hojo
v veri, upanju in ljubezni.«