Oder o postopku za beatifikacijo Janeza Pavla II.

VATIKAN (petek, 29. april 2011, RV) – Postulator postopka za beatifikacijo Janeza Pavla II. msgr. Slawomir Oder je v pogovoru za Radio Vatikan povedal več o izbranem datumu beatifikacije: »Zagotovo ni naključje, ampak je premišljena odločitev. Tako je želel papež Benedikt XVI.« Pri Božjem usmiljenju gre namreč za razsežnost duhovnosti in resničnost, ki je bila močno prisotna v življenju Janeza Pavla II. Zaznamovala je njegovo osebnost in pastoralno služenje. Oder je spomnil, da je priljubljeni papež tudi umrl na vigilijo nedelje Božjega usmiljenja. Vendar 1. maj predstavlja tudi začetek Marijinega meseca. Marijina prisotnost pa je bila v njegovem življenju prav tako izjemnega pomena. »Na nek način ta datum zaključuje in krona njegov pontifikat.«

V nadaljevanju je Oder dejal, da se ga je med poslušanjem raznih pričevanj zelo dotaknilo, kako so ga ljudje za časa življenja in tudi še sedaj dojemali očetovsko: »Očetovstvo, ki pomeni bližino, prisotnost, soudeležbo pri občutkih veselja in bolečine.« Mnogi se obračajo nanj z imeni, ki izražajo prav to. Imajo ga za očeta, brata ali prijatelja, kar kaže, da je prisoten v njihovih srcih in na njihovih domovih.

Šest let po njegovi smrti se še vedno zdi, kot da ni zares odšel. To pa ima svojo vlogo tudi pri ugotavljanju svetosti, katere dokaz je prisotnost med Božjim ljudstvom. Glas o svetosti Janeza Pavla II. je zelo opazno izbruhnil takoj po njegovi smrti in pogrebu. Ostaja pa še danes, o čemer pričajo množice romarjev, ki prihajajo molit na njegov grob. Oder je o tem dejal: »Ostal je z nami kot dober prijatelj, ki bedi in posreduje, varuje in moli za nas.«

Nato je spregovoril še o novi razsežnosti, ki se bo odprla, ko bo Janez Pavel II. kot blaženi dobil svoje mesto na oltarju: »Cerkev svetnike predlaga kot zgled za življenje, kot tiste, ki posredujejo za nas, in so nam blizu.« Vendar pa tudi kot tiste, pri katerih se zgledujemo pri uresničitvi samega sebe v okvirih svoje lastne poklicanosti. V njih namreč prepoznavamo klic k svetosti, ki nam je bil prirojen s krstom. »Janeza Pavla II. vidimo kot izpolnjenega človeka, ki je v polnosti živel svojo človeškost. In ta se je ujela s svetostjo. Bil je srečen, uresničen človek!« Bil pa je tudi človek, ki je verjel Gospodovi besedi in kot učenci v evangeliju pustil vse, da bi na koncu prejel večno življenje.

Slawomir Oder je na koncu omenil še, kako se bo po ustaljeni praksi Cerkve pot po beatifikaciji nadaljevala do kanonizacije. Postopek, ki se je začel takoj po njegovi smrti, je namreč postopek za beatifikacijo in kanonizacijo. »Da bi to dosegli, je nujno novo znamenje od zgoraj, Božji glas.« Le po tem bo Janez Pavel II. lahko razglašen za svetnika. Zato pa je naloga postulatorja zdaj, da je buden, da se bo zavedel in Cerkvi predstavil primer, ki bo lahko prepoznan kot čudež, pripisan priprošnji Janeza Pavla II.

Audio: