Drugi vatikanski koncil – kompas tretjega tisočletja
25. del: Zaključek

V apostolskem pismu Ob začetku novega tisočletja, napisanem ob koncu jubilejnega leta, nam Janez Pavel II. daje program, ali bolje, pastoralno oporoko za 21. stoletje. Na koncu pisma papež zapiše: »Kako veliko bogastvo je v smernicah, ki nam jih je dal drugi vatikanski cerkveni zbor! Zato sem v času priprave na veliki jubilej pozval Cerkev, naj se vpraša, kako je sprejela koncil. Ali se je to res zgodilo?« To vprašanje nas je spremljalo tudi v 25 delih oddaje o drugem vatikanskem koncilu. Odgovor je, da sprejem koncila ni zaključeno dejanje. Res je, kar pravi Janez Pavel II. o koncilskih dokumentih: »Leta minevajo, a ta besedila niso izgubila ne svoje vrednosti ne svojega leska. Le potrebno jih je brati na njim ustrezen način, da jih spoznamo in si jih usvojimo kot uradna in normativna besedila cerkvenega učiteljstva, kot sestavni del izročila Cerkve.« Naše poznavanje koncila je namreč pogosto površinsko. Benedikt XVI. v knjigi Luč sveta pravi, da je svet spoznaval koncil preko množičnih medijev in ne preko njegovih dokumentov. Besede Janeza Pavla II., da nam je v koncilu »bil dan zanesljiv kompas za orientacijo na poti skozi stoletje, ki se začenja,« moramo nasloniti predvsem na koncilske dokumente in besedila in ne na nejasno navdušenost nad koncilskim duhom, ki je v resnici proti-koncilsko. Pogosto ne upoštevamo tega, da je eden največjih sadov drugega vatikanskega koncila Katekizem katoliške Cerkve. Janez Pavel II. je pričakoval, da bo po prenovi liturgije in novega zakonika kanonskega prava, katekizem dal zelo pomemben prispevek k prenovi, ki jo je želel in začel koncil. Berimo torej koncilska besedila in berimo katekizem, da bomo lahko odgovorili vsakomur, ki nas bo vprašal za razlog upanja, ki je v nas.

Audio: