Papež med velikonočno vigilijo: Biti človeška oseba je nekaj dobrega
VATIKAN (nedelja, 24. april 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je pri sinočni
velikonočni vigiliji v baziliki sv. Petra, med katero je krstil šest katehumenov,
spregovoril o stvarjenju sveta in nedelji kot dnevu novega stvarjenja. Pripoved o
stvarjenju nam pravi, da je svet proizvod stvariteljskega Razuma. Na začetku vseh
stvari ni bilo ničesar brez razuma in brez svobode, ampak je začetek vseh stvari stvariteljski
Razum, je ljubezen, je svoboda. »Na začetku je razum. Na začetku je svoboda,«
je poudaril papež in dodal: »Zato je biti človeška oseba nekaj dobrega« Ni
res, da je pri širjenju vesolja, nekje na obrobju, v nekem majhnem vesolja slučajno
nastala tudi neka živeča vrsta, ki je sposobna razmišljati in ki poskuša v stvarjenju
najti nek razlog. Če bi človek bil le nek slučajni proizvod evolucije na nekem obrobnem
mestu vesolja, bi njegovo življenje bilo brez smisla in motja v naravi, je povedal
papež in poudaril, da je na začetku Razum, ustvarjalni in božji Razum. Razum je po
papeževih besedah ustvaril tudi svobodo in ker se svobodo lahko izkoristi, obstaja
tudi to, kar je nasprotno stvarjenju. Zaradi tega se razširja gosta temna linija skozi
vesolje in človeško naravo, je povedal papež. A kljub temu, »stvarstvo kot tako
ostaja nekaj dobrega, življenje ostaja dobro, ker je na začetku dober Razum,
stvariteljska ljubezen Boga. Zaradi tega je svet lahko zveličan,«
je poudaril papež in nadaljeval, da zato »lahko in moramo stopiti na stran razuma,
svobode in ljubezni – na stran Boga, ki nas tako zelo ljubi, da je za nas trpel,
da bi njegova smrt lahko porodila novo, dokončno in ozdravljeno življenje.«
Zaveza, občestvo med Bogom in človekom je torej vnaprej pripravljeno v
globini stvarjenja. Bog je ustvaril svet, da bi bil nekje kraj, kjer bi lahko govoril
o svoji ljubezni in od koder bi se odgovor ljubezni vrnil nazaj k njemu. »Pred
Bogom je človeško srce, ki mu odgovarja, večje in pomembnejše od vsega neizmernega
materialnega vesolja, ki nam nedvomno daje zaslutiti del Božje veličine,« je izpostavil
papež.
Nadaljeval je, da se je s krščansko veliko nočjo spremenila tudi struktura
tedna. Na mesto sobote stopi nedelja, prvi dan stvarjenja. Nedelja je namreč dan,
ko se je vstali Kristus prikazal svojim. To srečanje je bilo nekaj pretresljivega.
Svet se je spremenil. Ta, ki je bil mrtev, je živel življenje, ki ni bilo več ogorženo
s smrtjo. »Začel se je nov način življenja, nova razsežnost stvarjenja,«
je dejal papež in izpostavil, da je dan, ko se je začelo stvarjenje, postal »dan
novega stvarjenja«. Po besedah svetega očeta, kristjani v nedeljo praznujemo Božje
stvarjenje in hkrati praznujemo Boga, ki je postal človek, ki je trpel in umrl, bil
pokopan in je vstal. Ta dan praznujemo kot začetek in hkrati cilj našega življenja.
»Praznujemo ga, ker sedaj, zahvaljujoč Vstalemu, na dokončen način velja,
da je razum močnejši od iracionalnosti, resnica močnejša od laži, ljubezen
močnejša od smrti,« je dejal papež.
Benedikt XVI. je tudi
dejal, da Cerkev ni kakršno koli združenje, ki skrbi za verkse potrebe ljudi. Cerkev
človeka vodi v stik z Bogom in torej z izvorom vsake stvari. Zato gledamo na Boga
kot na Stvarnika in smo tudi odgovorni do stvarstva. »Naša odgovornost sega vse
do stvarstva, ker to prihaja od Stvarnika,« je dejal papež. Samo zato, ker je
Bog ustvaril vse, nam lahko daje življenje in ga vodi. Papež je dodal, da Cerkev zaobjema
človeka v njegovi celovitosti, od njegovih začetkov in z vidika večnosti. Samo zato,
ker stvarstvo pripada Bogu, se lahko nanj v celoti zanesemo. Samo zato, ker je on
Stvarnik, nam lahko da večno življenje.