RIM (sobota, 23. april 2011, RV) – Velika sobota zaznamuje čas po Jezusovem
trpljenju in smrti. Na ta dan se verniki zaustavljamo v čaščenju ob Božjem grobu.
Ob tem se spominjamo postaj križevega pota. V rimskem Koloseju včeraj zvečer je papež
Benedikt XVI. v kratkem nagovoru dejal: »Sedaj smo potopljeni v tišino te
noči, v tišino križa, v tišino smrti. To je tišina, ki v sebi nosi težo bolečine zavrnjenega,
izmučenega in uničenega človeka. Težo greha, ki mu je izmaličil obraz, težo zla.«
Med
premišljevanjem križevega pota na veliki petek smo Jezusa namreč v veri pospremili
na njegovi zadnji zemeljski poti, pri najbolj bolečih korakih: »Slišali smo vpitje
množice, besede obsodbe, zasmehovanje vojakov, jok Device Marije in žena. V globini
svojega srca smo podoživeli Jezusovo dramo, ko je nase prevzel bolečino zla
in človeškega greha.« Sveti oče je dejal, da po vsem tem pred našimi očmi ostaja
križani. Križ, ki je povzdignjen na Golgoti, navidez zaznamuje končni poraz Tistega,
ki je govoril o moči odpuščanja in usmiljenja, ter ki je vabil k veri v neskončno
Božjo ljubezen do vsakega človeškega bitja. Pred nami tako sedaj stoji mož bolečine,
ki dobro pozna trpljenje, in katerega ljudje prezirajo in so ga zavrgli. Vendar, če
dobro pogledamo tega križanega človeka, je opomnil sveti oče, bomo odkrili, da »križ
ni znamenje zmagoslavja smrti, greha, zla, ampak je svetlo znamenje ljubezni, ali
bolje prostranosti Božje ljubezni.« »Bog se je sklonil k nam in se tako ponižal,
da je dosegel najtemnejše kotičke našega življenja. Tako nam podaja roko, da bi nas
pritegnil k sebi. Križ nam govori o vzvišeni Božji ljubezni in nas vabi, da danes
prenovimo našo vero v moč te ljubezni. Vabi nas k veri, da je Bog v
vseh okoliščinah našega življenja in svetovne zgodovine sposoben premagati
smrt, greh in zlo ter nam podariti novo, vstalo življenje.«
V smrti Božjega
sina na križu je kal novega upanja za življenje. Bog nas vabi, naj verujemo, saj nam
je obljubil življenje. Sveti Avguštin, na katerega je včeraj spomnil papež, je dejal:
»To je življenje, kjer nihče ne umre, resnično blaženo življenje, ki ponuja
hrano, ki se ne pokvari, ki krepča in je nikoli ne zmanjka.« Ko gledamo križanega
Kristusa, je vernike povabil sveti oče, naj molimo, da bi lahko hodili za Njim po
poti križa. Na tej poti pa ga prosimo, da bi stari človek v nas umrl in da bi postali
novi ljudje, »sveti, preoblikovani in poživljeni po Njegovi ljubezni.«
Današnji
dan, velika sobota se zaključi z velikonočno vigilijo, ki je najsvetejši trenutek
v celem letu in vrhunec tridnevja, saj predstavlja izvir velikonočnega veselja. Vstajenjska
maša v nedeljo bo njeno nadaljevanje. Prav nocojšnje bdenje namreč predstavlja življenje
v pričakovanju Gospodovega prihoda, v upanju, da se bo dopolnil nov in dokončen prehod,
zaznamovan z večnostjo. To je naš prehod iz smrti in greha v novo življenje v Kristusu.
V središču današnjega slovesnega obreda je zato luč kot simbol vstalega Kristusa.
V njegovi luči nato poslušamo Božjo besedo, ki obuja spomin na zgodovino odrešenja
za vse človeštvo. Sledi obnovitev krstnih obljub in veroizpoved, da obnovimo svojo
vero. Med evharistijo pa velikonočno jagnje, vstalo od mrtvih, za nas postane hrana,
da bi mi imeli življenje.