2011-04-23 15:58:58

Velika sobota: Križ ni znamenje zmagoslavja smrti


RIM (sobota, 23. april 2011, RV) – Velika sobota zaznamuje čas po Jezusovem trpljenju in smrti. Na ta dan se verniki zaustavljamo v čaščenju ob Božjem grobu. Ob tem se spominjamo postaj križevega pota. V rimskem Koloseju včeraj zvečer je papež Benedikt XVI. v kratkem nagovoru dejal: »Sedaj smo potopljeni v tišino te noči, v tišino križa, v tišino smrti. To je tišina, ki v sebi nosi težo bolečine zavrnjenega, izmučenega in uničenega človeka. Težo greha, ki mu je izmaličil obraz, težo zla

Med premišljevanjem križevega pota na veliki petek smo Jezusa namreč v veri pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, pri najbolj bolečih korakih: »Slišali smo vpitje množice, besede obsodbe, zasmehovanje vojakov, jok Device Marije in žena. V globini svojega srca smo podoživeli Jezusovo dramo, ko je nase prevzel bolečino zla in človeškega greha.« Sveti oče je dejal, da po vsem tem pred našimi očmi ostaja križani. Križ, ki je povzdignjen na Golgoti, navidez zaznamuje končni poraz Tistega, ki je govoril o moči odpuščanja in usmiljenja, ter ki je vabil k veri v neskončno Božjo ljubezen do vsakega človeškega bitja. Pred nami tako sedaj stoji mož bolečine, ki dobro pozna trpljenje, in katerega ljudje prezirajo in so ga zavrgli. Vendar, če dobro pogledamo tega križanega človeka, je opomnil sveti oče, bomo odkrili, da »križ ni znamenje zmagoslavja smrti, greha, zla, ampak je svetlo znamenje ljubezni, ali bolje prostranosti Božje ljubezni.« »Bog se je sklonil k nam in se tako ponižal, da je dosegel najtemnejše kotičke našega življenja. Tako nam podaja roko, da bi nas pritegnil k sebi. Križ nam govori o vzvišeni Božji ljubezni in nas vabi, da danes prenovimo našo vero v moč te ljubezni. Vabi nas k veri, da je Bog v vseh okoliščinah našega življenja in svetovne zgodovine sposoben premagati smrt, greh in zlo ter nam podariti novo, vstalo življenje

V smrti Božjega sina na križu je kal novega upanja za življenje. Bog nas vabi, naj verujemo, saj nam je obljubil življenje. Sveti Avguštin, na katerega je včeraj spomnil papež, je dejal: »To je življenje, kjer nihče ne umre, resnično blaženo življenje, ki ponuja hrano, ki se ne pokvari, ki krepča in je nikoli ne zmanjka.« Ko gledamo križanega Kristusa, je vernike povabil sveti oče, naj molimo, da bi lahko hodili za Njim po poti križa. Na tej poti pa ga prosimo, da bi stari človek v nas umrl in da bi postali novi ljudje, »sveti, preoblikovani in poživljeni po Njegovi ljubezni

Današnji dan, velika sobota se zaključi z velikonočno vigilijo, ki je najsvetejši trenutek v celem letu in vrhunec tridnevja, saj predstavlja izvir velikonočnega veselja. Vstajenjska maša v nedeljo bo njeno nadaljevanje. Prav nocojšnje bdenje namreč predstavlja življenje v pričakovanju Gospodovega prihoda, v upanju, da se bo dopolnil nov in dokončen prehod, zaznamovan z večnostjo. To je naš prehod iz smrti in greha v novo življenje v Kristusu. V središču današnjega slovesnega obreda je zato luč kot simbol vstalega Kristusa. V njegovi luči nato poslušamo Božjo besedo, ki obuja spomin na zgodovino odrešenja za vse človeštvo. Sledi obnovitev krstnih obljub in veroizpoved, da obnovimo svojo vero. Med evharistijo pa velikonočno jagnje, vstalo od mrtvih, za nas postane hrana, da bi mi imeli življenje.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.