Papeški pridigar na veliki petek: Križ ni Božji 'ne' svetu, ampak je 'da' njegove ljubezni

VATIKAN (petek, 22. april 2011, RV) – Na veliki petek se Cerkev spominja Jezusovega trpljenja in smrti. Veliki petek je edini dan liturgičnega leta, ko se ne obhaja sveta maša. Pri bogoslužju se obhaja spomin na Jezuovo trpljenje in smrt na križu. Benedikt XVI. bo pobožnost križevega pota tako kot vsako leto vodil v rimskem Koloseju ob 21. uri in 15 minut. Obrede velikega petka pa je s pričetkom ob 17. uri vodil v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Na začetku se je najprej v tišini za nekaj minut zadržal v čaščenju križa. Pridigo je imel papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa, ki je pudaril, da »križ ni Božji 'ne' svetu, ampak je 'da' njegove ljubezni«. Križ ni le Božja sodba nad svetom, ovržba njegove modrosti in razkritje njegovega greha, ampak je znamenje njegove ljubezni. Zlo ne more biti preprosto spregledano, puščeno ob strani. Biti mora odpravljeno in premagano. To je pravo usmiljenje. In da to naredi sam Bog, kajti ljudje tega niso zmožni, – to je brezpogojna Božja dobrota, je p. Cantalamessa navedel besede iz papeževe zadnje knjige o Jezusu.

Papeški pridigar je v nadaljevanju izpostavil resnico velikega petka, namreč da je »On, ki ga gledamo na križu, Bog osebno«. Jezus iz Nazareta je Sin večnega Očeta. »Dokler se ne prepozna in z vso resnostjo sprejme to temeljno dogmo krščanske vere, da je namreč Jezus Kristus Božji Sin, da je on sam Bog in istega bistva z Očetom, bo človeška bolečina ostala brez odgovora,« je zatrdil p. Cantalamessa. Jezus je že pred človekom izpil grenki kelih trpljenja. Človeška bolečina torej ne more biti zastrupljena, ne more biti samo negativna in nesmiselna, če jo je sam Bog izbral in jo okušal. »Na dnu kelika mora biti biser. Ime bisera je vstajenje,« je poudaril p. Canatalamessa.

V nadaljevanju je izpostavil, da odgovor križa ni le za kristjane, ampak je za vse ljudi, kajti Božji Sin je umrl za vse. Sveti Duh, na Bogu znan način, vsakemu človeku ponuja možnost, da je pridružen velikonočni skrivnosti. Eno od načinov je ravno trpljenje. Trpeti pomeni postati posebej dovzeten in občutljiv za delovanje odrešenjskih sil Boga, ki so človeštvu ponujene v Kristusu. Vsako trpljenje, predvsem pa trpljenje nedolžnih, na skrivnosten, samo Bogu znan način, približuje Kristusovemu križu. Pri tem je papeški pridigar spomnil na pričevanje mnogih mučencev in trpljenje številnih oseb tudi v današnjem času, ki so jih na primer prizadele razne naravne nesreče. Izpostavil je, da je tudi v trenutku Jezusove smrti prišlo do potresa: »Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, videli potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično, ta je bil Božji Sin!« (Mt 27,54). A prišlo je še do drugega, še večjega potresa, in sicer v trenutku vstajenja, je dodal p. Cantalamessa: »In glej, nastal je močan potres, kajti Gospodov angel je prišel iz nebes. Pristopil je in odvalil kamen ter sédel nanj« (Mt 28,2). »Tako bo ostalo za vedno. Za vsakim potresom smrti bo prišel potres vstajenja in življenja,« je še dejal p. Canatalamessa in povabil k zbrani in hvaležni počastitvi Kristusovega križa.
Audio: