Papež med splošno avdienco govoril o velikonočnem tridnevju

VATIKAN (sreda, 20. april 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu spregovoril o velikonočnem tridnevju, treh svetih dneh, v katerih se Cerkev spominja skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Papež je vernike povabil, naj sprejmejo skrivnost odrešenja in goreče sodelujejo v velikonočnem tridnevju, ki je jedro celotnega liturgičnega leta in poseben trenutek milosti za vsakega kristjana. »Vabim vas, da v teh dneh iščete zbranost in molitev, da bi tako še globlje zajeli iz tega izvira milosti,« je dejal Benedikt XVI. in dodal, da je vsak kristjan povabljen k zakramentu sprave, ki je poseben trenutek povezanosti s Kristusovo smrtjo in vstajenjem, da bi še plodneje lahko sodelovali v veliki noči.

Sicer pa je papež vernikom približal pomen in obredje velikonočnega tridnevja. Med drugim je dejal, da nas večerno evharistično čaščenje velikega četrtka spominja na Jezusov smrtni boj v vrtu Getsemani. Svoje učence je pozval, naj bedijo in molijo z njim, a oni so zaspali. Jezusov poziv k čuječnosti velja za vse čase, kajti zaspanost učencev je problem vse zgodovine, je zatrdil papež. »Zaspanost učencev skozi zgodovino je določena ravnodušnost duš do moči zla, neobčutljivost za zlo na svetu,« je dejal Benedikt XVI. in nadaljeval, da se glede teh reči ne želimo preveč vznemirjati, hočemo jih pozabiti. »Gre za neobčutljivost za Boga,« je izpostavil papež, »to je naša prava zaspanost; je neobčutljivost za navzočnost Boga, ki nas dela neobčutljive tudi za zlo.« Ne občutimo Boga, ki bi le motil, in tako tudi ne čutimo moči hudega ter ostajamo na naši udobni poti. »Nočno čaščenje velikega četrtka, biti budni z Gospodom, bi moralo biti trenutek, ko bi razmislili o zaspanosti učencev, zagovornikov Jezusa, apostolov in nas, ki ne vidimo, ne želimo videti vse moči zla in ki ne želimo vstopiti v njegovo trpljenje za dobro, za Božjo navzočnost v svetu, za ljubezen do drugega in do Boga,« so bile papeževe besede.

Benedikt XVI je še spregovoril o Jezusovih besedah:
»Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« Po papeževih besedah je Jezus to naravno voljo človeka, ki noče sprejeti keliha, smrti, svojega poslanstva, spremenil v pristanek na Božjo voljo. Človek namreč poskuša nasprotovati Božji volji in hoče sledili le lastni, se tako čutiti svobodnega in samostojnega. Svojo samostojnost postavlja nasproti odvisnosti sledenja Božje volje. »To je vsa drama človeštva,« je dejal papež in dodal, da je ta samostojnost v resnici zmotna ter da pristanek na Božjo voljo ne pomeni nasprotje samemu sebi, ni sužnost moje volje, ampak je vstop v resnico, ljubezen in dobro. Jezus je tisti, ki vleče našo voljo k Božji volji, vleče naš odpor do smrti in greha ter ga združuje z Očetovo voljo. »V tej spremembi ''ne-ja'' v ''da'', v tej umeščenosti človekove volje v Očetovo voljo, Jezus spreminja človeštvo in ga odreši. Vabi nas, da vstopimo v to gibanje: da izstopimo iz ''ne-ja'' in vstopimo v ''da'' Božjega Sina. Moja volja še vedno obstaja, a odločilna je Očetova volja, kajti ta je resnica in ljubezen,« je dejal papež.

Načelo, ki je vodilo vsako Jezusovo odločitev, je bila trdna volja ljubiti Očeta, biti eno z Očetom in mu biti zvest. Ta odločitev, torej odgovoriti na njegovo ljubezen, ga je spodbujala, da je v vsaki okoliščini sprejel Očetov načrt in ga naredil za svojega. Benedikt XVI. je zbrane vernike na Trgu sv. Petra povabil, naj se v podoživljanju velikonočnega tridnevja odločijo sprejeti v svoje življenje Božjo voljo, zavedajoč se, da je v Božji volji, pa čeprav se zdi težka in v nasprotju z našimi nameni, naše pravo dobro, pot življenja.

Audio: