Besede bodočega blaženega slovenskemu narodu V
preostalih dneh do beatifikacije bomo prisluhnili besedam Janeza Pavla II., s katerimi
nas je v slovenščini nagovoril med prvim pastoralnim in državniškim obiskom v Sloveniji
od petka 17. do nedelje 19. maja 1996 ter besedam, ki jih je izrekel med obiskom leta
1999 za beatifikacijo Antona Martina Slomška v Mariboru.
Iz govora
papeža Janeza Pavla II. ob prihodu na brniško letališče
»Do prvega
papeževega pastoralnega obiska v Sloveniji prihaja potem, ko ste že dosegli samostojnost.
Ta novi zgodovinski položaj, v katerem se nahaja vaše ljudstvo, še povečuje moje veselje
med vami. Apostolski sedež, ki je z naklonjenostjo pozdravil oblikovanje nove države
in med prvimi priznal njeno neodvisnost, obenem pa močno poudaril pravico ljudstev
do samoodločbe, je s posebno pozornostjo spremljal dogajanja pri vas in cenil miroljubni
in demokratični način, s katerim ste dosegli polno suverenost.
Tudi danes
Sveti sedež podpira napore, s katerimi se srečujete, ko skušate premagati neogibne
težave, povezane z novim obdobjem vaše zgodovine, in vas spodbuja, da v najbolj pristnih
krepostih vašega naroda in v krščanski veri pogumno iščeta moč za skupno ustvarjanje
vaše prihodnosti.«
Audio:
»Obhajanje
1250. obletnice spreobrnjenja vašega ljudstva h krščanski veri vam ponuja priložnost,
da ovrednotite in znova začutite, kako je srečanje narodov z Jezusom Kristusom prineslo
več človeškosti na svet.
Ta dogodek ne zadeva le Cerkve, je tudi zelo pomemben
mejnik v zgodovini vsega naroda. Spomin na začetek evangelizacije med vašimi predniki
mora zato biti prilika, da odkrijete svoje starodavne korenine in odprete nove perspektive
vaši kulturi. Prav sprejem krščanske vere je dal pobudo za sestavo prvih pisanih dokumentov
v vaši materinščini. Zelo pomenljivo je, da vsebujejo molitvene obrazce in besedila
Svetega pisma.
V teku stoletij je bila potem pripadnost evangeliju odločilna
prvina pri oblikovanju značaja vašega naroda. In ker ni bilo neodvisne civilne oblasti,
je prav cerkvena avtoriteta bistveno vplivala na ohranitev vaše narodne samobitnosti,
na pospeševanje najbolj notranjih in najglobljih hrepenenj ljudstva in na obvarovanje
temeljnih vrednot.
Vaša dežela, prepojena z znojem in pogosto tudi s krvjo
svojih delavnih in velikodušnih prebivalcev, je porodila svetle verne osebnosti, med
katerimi izstopa častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek. S pogledom na te
svoje otroke je narod zmogel najti moč za premagovanje težkih trenutkov, ostati ponosen
na lastne korenine in ohraniti upanje, odprto v prihodnost.
Cerkev, okrepljena
v preskušnjah iz nedavne preteklosti, in zvesta svojemu poslanstvu v slovenski deželi,
tudi danes noče nič drugega kot služiti in se razdajati v blagor vseh. Zato si zadaja
nalogo, da z obnovljenim poletom oznanja Jezusa Kristusa, da ponuja vsem, zlasti še
mladim, smisel življenja in razloge za upanje, in da vse kliče k spravi in solidarnosti.«
Dragi
bratje in sestre v Sloveniji! Želim vam, da bi apostolski obisk, ki ga danes začenjam
med vami, prispeval k moralni in krščanski prenovi vašega ljudstva, ki se trudi premagovati
zmote in stranpoti preteklosti, da bi zgradilo prihodnost, ki bo vredna njegove tisočletne
zgodovine.
Naj vam stoji ob strani Gospodova Mati, ki jo tako prisrčno častite
po vseh slovenskih krajih.
Bog naj vas blagoslovi!
Audio:
Nagovor
papeža Janeza Pavla II. duhovnikom, redovnikom in redovnicam v ljubljanski stolnici
Spoštovani bratje v škofovstvu in duhovništvu, dragi redovniki in redovnice,
bratje in sestre! V veliko veselje mi je, da se lahko srečam z vami, ki na različne
načine z vso skrbnostjo služite Božjemu ljudstvu ali pa se pripravljate na to zahtevno
poslanstvo.
V preskušnjah, ki so v teku stoletij zadevale slovensko ljudstvo,
se pastirji Cerkve niso umikali, ampak so stopali naprej, oznanjali evangelij življenja
ter branili dostojanstvo in neodtujljive pravice vsakega človeka. To so s še toliko
večjim pogumom pokazali v nedavnih letih, med fašizmom, nacizmom in komunizmom. Kako
naj se ne bi spomnili junaškega zgleda neustrašne predanosti škofov, duhovnikov, redovnikov
in redovnic, ki so s trdno vero v Božjo Previdnost delíli usodo božjega ljudstva?
In kako naj ne bi omenili delovanja mnogih duhovnikov in posvečenih oseb ne samo na
verskem in dobrodelnem področju, ampak tudi na področju kulture, šolstva, znanosti
in gospodarstva? Med mnogimi svetlimi zgledi še posebej izstopa lik izjemenega pastirja
in popolnoma predanega služabnika svoje črede, častitljivega božjega služabnika Antona
Martina Slomška, čigar postopek za kanonizacijo se srečno približuje h koncu.
Audio
»Obračam
pa se tudi na vas, dragi redovniki in redovnice, ki ste v Cerkvi poklicani, da globlje
živite 'spremenjeno življenje, s tem da izpovedujete evangeljske svete (prim. Posvečeno
življenje, 20). Vaša poklicanost vam nalaga, da iščete Božje kraljestvo z osebnim
posvečevanjem in velikodušno sodelujete za poživitev krščanstva v vašem okolju (prim.
prav tam, 35). To vam bo uspelo toliko, kolikor boste znali postaviti evharistijo
v središče svojega življenja, tako da bo vaša molitev postala kakor dihanje vašega
vsakdanjega dela. Vaša popolna podaritev, ki se krepi v nenehnem pogovoru z Gospodom,
vam bo pomagala, da ne boste podlegli "duhu časa". Bratsko življenje, "sentire cum
Ecclesia", povezanost s škofom in z vsemi členi krajevne Cerkve, vse to bo pomagalo,
da bodo obilno obrodile karizme, ki ste jih prejeli od Duha v blagor vsega krščanskega
ljudstva (prim. prav tam, 42-51).
Gojite globoko predanost Mariji, Devici,
Materi in Kraljici Slovenije, na katero se vi obračate s tako lepim imenom: "Marija
Pomagaj". Mar ni v vaši deželi prav vam, dragi redovniki in redovnice, zaupana skrb
za največje Marijine božje poti, med katerimi so zelo znane Brezje, Ptujska Gora in
Sveta Gora? Kot varuhi in pospeševalci marijanske pobožnosti, ki zavzema pomembno
mesto v krščanski duhovnosti, bodite živ zgled tistih kreposti, ki žarijo v Gospodovi
Materi. Ona vam bo pokazala pot, ki vodi h Kristusu (prim. prav tam, 28).«
Audio
Dragi bratje
v škofovstvu, dragi duhovniki, dragi redovniki in redovnice, dragi bratje in sestre:
slovensko ljudstvo vas potrebuje. Evropa in svet vas potrebujeta, ker potrebujeta
Kristusa. Njemu ste se "posvetili". Stopili ste v njegovo službo po zakramentu svetega
reda ali po redovniški posvetitvi. Obnovite danes svojo obljubo in nadaljujte na tej
poti z vedrino in zaupanjem!
Izročam vas Mariji, prvi učenki vstalega Kristusa,
ki jo po pravici kličemo "Kraljica apostolov". Naj ona, "Zvezda nove evangelizacije",
vodi vaše korake in vas podpira na težki vsakdanji poti, da boste znali vztrajno in
velikodušno slediti svojemu poklicu.
Ne pozabite, da je "zvest Bog, ki vas
je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom" (1 Kor 1,9)
in vedite, da vam je s svojo molitvijo blizu tudi papež, ki vam zdaj iz srca podeljuje
svoj blagoslov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Audio:
Iz
homilije papeža Janeza Pavla II. med mašo v Stožicah V zgodovini je bila
vaša krščanska skupnost izpostavljena težkim preskušnjam, nedavno tudi grozotam obeh
svetovnih vojn. Kako naj bi pozabili na nasilno komunistično revolucijo? Trpljenju,
ki ga je povzročila tuja okupacija, se je pridružila še državljanska vojna, v kateri
je brat dvignil roko nad brata.
Božji služabnik Lojze Grozde je samo ena izmed
neštetih nedolžnih žrtev, ki visoko dvigajo palmo svojega mučeništva kot neizbrisen
spomin in opomin. Škofe, duhovnike, redovnike in laike so med vojno in po njej zapirali,
jih mučili, izseljevali in tudi nasilno morili. Vsi ti zdaj prosijo Boga za spravo,
mir in slogo med vsemi člani naroda.
Ta pogled na preteklost je bil potreben,
da bi mogli realistično načrtovati prihodnost. Dragi bratje in sestre, ko smo že skoraj
na pragu tretjega krščanskega tisočletja, si tudi Cerkvi, ki je v vaši deželi, z vso
nujnostjo zadaja nalogo, da se glede na zahtevo po novi evangelizaciji povrne k izvirom.
Med vas sem prišel, da bi vas potrdil v tej zavzetosti za spreobrnjenje k evangeliju
in za pristno duhovno obnovo.
Audio:
Tudi danes
ponavljam tisto, kar sem rekel ob nastopu svoje službe na Petrovem sedežu: "Ne bojte
se!" Ne bojte se Kristusa, verujte vanj in v njegovo ljubezen. Odprite na stežaj vrata
Odrešeniku! Ne bojte se Cerkve, kajti ona želi, da bi se vsakdo srečal s Kristusom
in našel v njem odrešenje.
Kristus, naše upanje, je vstal!
Dragi bratje
in sestre, naj vas spremlja velikonočno upanje v tem in v prihodnjih letih. Prestopite
tudi vi, skupaj z menoj in s svojimi škofi in duhovniki, skupaj z vso Cerkvijo, prag
upanja! Naše upanje je Kristus. Kristus, ki je vstal od mrtvih! Amen!
Audio
Iz
homilije papeža Janeza Pavla II. mladim v Postojni
"Haec est dies,
quam fecit Dominus..." "To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in se ga veselimo"
(Ps 117/118,24).
"To je dan, ki ga je naredil Gospod..." Dan, ki ga je naredil
Gospod, je velikonočni dan, ki v sebi povzema vse delo stvarjenja - "Bog je videl,
da je dobro" (1 Mz 1,19) - in obenem razodeva božjo moč odrešenja. Vstali Kristus,
zmagovalec nad smrtjo, izliva luč evangelija na vse stvarstvo, On, ki je rekel: "Jaz
sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo taval v temi" (Jn 8,12).
Hoditi za
Kristusom pomeni, verovati vanj in sprejeti njegov nauk. Verovati, da je on pot, resnica
in življenje. Audio
Odlomek iz
Janezovega evangelija, ki smo ga ravnokar slišali, nas je ponovno spomnil, kako se
je vstali Kristus apostolom dvakrat prikazal v dvorani zadnje večerje. Ta pripoved
še posebej postavi v ospredje lik apostola Tomaža. Za hip bi se rad ustavil skupaj
z vami ob izkustvu tega nevernega apostola, ki potem vendarle dospe do slovesne izpovedi
vere. Gre za izkustvo, ki se nadaljuje v zgodovini človeštva: vsakdo je poklican,
da se sooči z njim.
Evangelist Janez pravi, da je bil Tomaž navdušen nad Jezusom
in je bil celo pripravljen tvegati življenje, da bi hodil za njim (prim. Jn 11,16).
V Tomažu moremo prepoznati vse mlade, ki se navdušujejo za Kristusa in za ideale,
ki jih ponuja.
Audio:
Ko pa pride za Jezusa "njegova ura" in ga aretirajo, obsodijo na smrt in križajo,
v Tomažu prevlada dvom. Ni ga med apostoli, ko se jim vstali Kristus prikaže v dvorani
zadnje večerje. Tudi ko ga drugi kasneje o vsem obvestijo, Tomaž reče: "Če ne vidim
..., ne bom veroval" (Jn 20,25). Jezus pa se vrne, pokaže svoje odprte rane, znak
večne Božje ljubezni do nas, grešnikov. Tomaž vidi in tedaj veruje. Ob srečanju z
vstalim Gospodom v polnosti najde sebe in veruje z vsem svojim bitjem. "Ker si me
videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali!" (Jn 20,29).
Ali
morda niso težave, ki jih danes mnogi kristjani srečujejo pri svojem verovanju, podobne
Tomaževim? Vsi smo poklicani, da si v soočenju s Kristusom oblikujemo lastno stališče.
Apostol Tomaž je primer iskrenega iskalca: ne sramuje se odkrito izraziti svojega
dvoma. In ko se sreča z vstalim Kristusom in se lahko z roko dotakne znamenj njegovega
trpljenja, se dvom razblini in on ne potrebuje več nobenega dokazovanja. To srečanje
ga tako globoko preobrazi, da vzklikne: "Moj Gospod in moj Bog!" (Jn 20,28).
Audio:
Dragi mladi
prijatelji! Kakšen je vaš odnos do Kristusa? Pred vami ne stoji v vidni podobi, kot
se je prikazal tistega dne pred apostolom Tomažem. Toda tudi danes vam na neki način
kaže rane na svojem poveličanem telesu v bridkem pričevanju tistih, ki so v teku stoletij
verovali vanj in se iz ljubezni do njega razdajali v službi bratom za ceno lastnih
žrtev, včasih tudi junaških. Glejte: pred vašimi očmi stoji toliko Kristusovih pričevalcev!
Gre za množice krščanskih žena in mož, tudi iz vašega ljudstva, ki so dali življenje
zanj.
Danes bi vam rad ponovil: Blagor vam, mladi, če morete verovati, ne
da bi videli ali se dotaknili; če vas je pritegnila zgolj lepota in resnica evangelija,
za katerega pričajo sveti.
Blagor vam, če bo zaupanje v Božjo ljubezen močnejše
od skepticizma in predsodkov; če boste zmogli z njim premagati razočaranja in sleherno
skušnjavo malodušja in obupa.
Audio:
Odgovori
Janeza Pavla II. na tri vprašanja mladih v Postojni Prvo vprašanje zadeva
strah in upanje. Če pomislim na svoje življenje, lahko rečem, da je bila vojna prav
zares nepozabno izkustvo nevarnosti in strahu. Dvajset let sem bil star, ko se je
nad Evropo in nad vsem svetom razdivjalo neurje druge svetovne vojne, ki je povsod
sejalo smrt in uničenje. Mojo generacijo je močno zaznamoval strah pred bombardiranji,
deportacijami, povračilnimi ukrepi. Še kako dobro vem, kaj pomeni izkusiti strah.
Zato lahko tudi razumem, kako so se počutili apostoli po tem, kar smo prebrali
v evangeljskem odlomku , ki so se zaprli v dvorano zadnje večerje "iz strahu pred
Judi" (Jn 20,19). Verjetno so menili, da je zdaj vse izgubljeno, da ni več upanja.
Toda v tistem trenutku vstopi Jezus "pri zaprtih vratih" in tedaj se vse nenadoma
spremeni.
Dragi prijatelji, tu je odgovor na vaše vprašanje: Kristus je tisti,
ki nenehno vstopa v dvorano zadnje večerje. Vstopa v tolikere dvorane zadnje večerje,
kjer so zbrani preplašeni in obupani ljudje, kakor apostoli po preskušnji velikega
petka. Kristus pa vstopa in se približuje tolikim današnjim "Tomažem", da bi jih prepričal
o svoji zmagi nad smrtjo, o svoji ljubezni, ki prinaša mir, o zveličavni moči odrešenja
in o milosti.
Audio:
Biti moramo
pripravljeni, sprejeti ga, da bi "okusili, kako je Gospod dober" (1 Pt 2,3). Dragi
prijatelji, ko vas oblegajo skušnjave, da bi se zaprli vase, ker vas življenje zasipa
s skrbmi ali vas včasih celo straši, se spomnite, da vstali Jezus trka na vrata vašega
srca in čaka, da mu odprete. Če ga sprejmete, reče vsakemu: "Mir s teboj!" Sprejmite
ga! Odprite mu! Ne bojte se!
Dragi mladi, ozrite se na Marijo! Ona je odličen
zgled poguma in upanja, ki ga ima kdor veruje v Božjo besedo in jo sprejme v svoje
življenje. Kakor Marija tudi vi zaupajte v Gospoda! Če se boste naslonili nanj, ne
boste razočarani. Audio
Himna
beatifikacije Odprite vrata Kristusu, ne bojte se, nastežaj
odprite vaše srce Božji ljubezni. To so besede Janeza Pavla II., ki jih
je neutrudljivo ponavljal povsod kamor je prišel ter oznanjal vstalega Kristusa, tudi
našim mladim v Postojni. Te besede vsebuje odpev uradne himne za beatifikacijo. Odprite
vrata Kristusu, ne bojte se, nastežaj odprite vaše srce Božji ljubezni.