Sveti oče: Ljudske pobožnosti je potrebno očistiti, ne pa izključevati

VATIKAN (petek, 8. april 2011, RV) – Od 5. do 8. aprila je v Vatikanu potekal letni plenarni zbor Papeške komisije za Latinsko Ameriko. Člane komisije je danes sprejel papež Benedikt XVI. V govoru jim je spregovoril o ljudskih pobožnostih, ki so bile osrednja tema pogovorov na srečanju, in jih opredelil kot »velik zaklad Cerkve«. Ljudem namreč omogočajo izražati svojo vero na pristen način. Ljudske pobožnosti so nekaj, kar ogreje dušo, bogastvo, katerega je potrebno varovati in spodbujati. Lahko postanejo kraj srečanja z Jezusom Kristusom, zato v krščanskem življenju nikakor ne smejo biti obravnavane kot nekaj drugotnega. Papež je dejal še, da če so primerno usmerjene in spremljane, vodijo k iskreni vdanosti Devici Mariji in spodbujajo rast naklonjenosti do Petrovega naslednika. Poleg tega pa omogočajo tudi zavest o pripadnosti Cerkvi.

Med ljudskimi pobožnostmi obstajajo številni izrazi vere, ki so povezani z velikimi praznovanji liturgičnega leta. Preprosto ljudstvo z njimi potrjuje svojo ljubezen do Kristusa. Papež je ob tem dodal, da je potrebno biti pozoren na dve stvari. Najprej na vero, ki se mora hraniti iz Svetega pisma in molitve, ter mora ostati glavni vir ljudskih pobožnosti. Ne sme se omejiti zgolj na kulturno izražanje določene religije. Druga stvar pa je liturgija, »ki mora predstavljati oporno točko za jasno in previdno usmerjanje hrepenenja po molitvi in karizmatičnem življenju, katerega srečamo v ljudskih pobožnostih. Po drugi strani pa ljudske pobožnosti s svojimi simboličnimi in pomenljivimi vrednostmi liturgiji lahko nudijo nekatere koordinate za tehtno inkulturacijo in spodbude za učinkovito ter ustvarjalno dinamičnost.«

Sveti oče je nato opozoril tudi na previdnost glede nekaterih odklonov pri ljudskih pobožnostih, katerih se ne da zanikati. Povzročajo zmedo in spodbujajo zgolj zunanje versko izražanje, ki ni več povezano z dobro ukoreninjeno in notranje živo vero. Glede tega je papež Benedikt XVI. dejal: »Seveda ljudske pobožnosti težijo k iracionalnosti in včasih morda tudi k zunanjosti. A vseeno bi bilo narobe izključiti jih. Preko njih je vera vstopila v srca ljudi, postala del njihovih čustev, navad, njihovega skupnega čutenja in življenja. Ravno zato so postale velik zaklad Cerkve. Seveda je potrebno ljudske pobožnosti vedno očiščevati in usmerjati k središču, vendar si zaslužijo našo ljubezen. Nas same na popolnoma stvaren način delajo za 'Božje ljudstvo'«

Audio: