VATIKAN (četrtek, 7. april 2011, RV) – Predsednik Papeškega sveta za pastoralo
preseljencev in potnikov, nadškof Antonio Maria Veglio, se je pred kratkim vrnil s
pastoralnega obiska v Jordaniji. O tamkajšnjih razmerah je spregovoril za Radio Vatikan.
Kot je dejal, so razmere na področju preseljevanja in človeške mobilnosti v Jordaniji
kompleksne. Širše območje, ki poleg Jordanije obsega še Irak, Libanon, Sirijo in Turčijo,
je zaznamovano z valom iraških beguncev, ki bi jih naj bilo okoli dva milijona. Samo
v Iraku je okrog milijon in pol beguncev. Po nadškofovih besedah je v Jordaniji trenutno
okrog 300 tisoč migrantov, ki so v državo prišli iz gospodarskih razlogov, ter okrog
500 tisoč pribežnikov. Od teh je 33 tisoč takšnih, ki jim je visoki komisarijat Združenih
narodov priznal status begunca. Kot je zatrdil nadškof Veglio, se je za sprejem in
pomoč, ki ju pribežnikom nudi država, osebno zahvalil jordanskemu kralju Abdulahu
II., s katerim se je med obiskom tudi srečal. Vatikanski predstavnik je še zatrdil,
da Iračani ne želijo ostati v svoji državi in jo zapuščajo zaradi strahu. Dodal je,
da ljudje, ki bežijo iz Iraka, ne pripadajo le krščanskim skupnostim, ampak tudi muslimanskim.
Po Vegliojevem prepričanju ima vse to velike posledice za iraško družbo, narod in
vsakega posameznega prebivalca.
O delu jordanske Cerkve v državi, ki se spoprijema
z valom migrantov, je nadškof Veglio zatrdil, da je tamkajšnja Cerkev zelo aktivna.
Delujejo mnoge katoliške organizacije, ki pomagajo pri zagotavljanju osnovnih prehrambenih
izdelkov, iskanju zaposlitve, zdravstveni oskrbi v bolnišnicah in šolanju. Cerkev
je tudi aktivna na pastoralnem področju. Mnogo duhovnikov, predvsem pa redovnice redno
obiskujejo bivališča beguncev. Nadškof je dejal, da je težava beguncev v tem, da imajo
uradno dovoljenje za bivanje v državi le kot gostje, nimajo pa pravice do zaposlitve.
Zaradi tega padejo v še večjo revščino. Denar lahko dobijo le, če jim ga pošlje kdo
iz tujine. Jasno je, da ti begunci nimajo dovoljenja, da bi se vključili v jordansko
družbo, je izpostavil nadškof. Predpostavlja se, da se bodo vrnili v svojo domovino,
v Irak, kar pa trenutno ni mogoče zaradi negotovih in nevarnih razmer. Po Vegliojevih
besedah obstaja še ena možnost. Da bi namreč begunce preselili v druge države, ki
so pripravljene sprejeti begunce. To je tudi nadškofov poziv Evropski uniji, da bi
sprejela večje število beguncev iz Bližnjega vzhoda.