V Katekizmu katoliške Cerkve beremo: »Pobuda krščanskih laikov je še posebej
potrebna, ko gre za to, da se odkrijejo ali izdelajo sredstva za prepajanje socialnih,
političnih, ekonomskih stvarnosti z zahtevami krščanskega nauka in življenja.«
S tega vidika je razumljiva trditev papeža Pija XII., da se namreč verniki laiki nahajajo
v prvi vrsti življenja Cerkve. Pravijo, da je bil drugi vatikanski koncil zelo optimističen
glede pristopanja k svetu. Vendar pa v dekretu o laikih beremo o velikih napakah,
ki se širijo in hočejo uničiti temelje religije, moralnega reda in same človeške družbe.
Ravno v okviru takšnega vrednotenja sedanjega časa se oblikuje poziv laikom, naj se
angažirajo v ponovni evangelijski ureditvi svetnega reda. Dekret Apostolicam actuositatem
izpostavlja dva vidika apostolata laikov: osebno pričevanje z lastnim življenjem in
prizadevanje za oznanjevanje Kristusa z besedami: nevernim, da bi se jih uvedlo v
vero, in vernim, da bi se jih poučilo. Izpostaviti je treba, da se koncil obrača tudi
na mlade, ki morajo postati prvi in neposredni apostoli svojim sovrstnikom. »Tudi
otrokom pripada apostolska dejavnost. V skladu s svojimi zmožnostmi so živi Kristusovi
pričevalci med svojimi prijatelji,« beremo v dekretu. Spodbujanje apostolata laikov
pa pripada cerkveni hierarhiji. Obstajajo sicer številne apostolske dejavnosti, ki
jih začnejo neposredno laiki sami. Med njimi so nova cerkvena gibanja, ki kot je dejal
Janez Pavel II. pomenijo resnično pomlad Svetega Duha. To pa morajo podpirati duhovniki.