Stalni svet Italijanske škofovske konference danes začel zasedanje
RIM (ponedeljek, 28. marec 2011, RV) – Stalni svet Italijanske škofovske konference
je danes v Rimu začel s srečanjem, ki bo trajalo do 31. marca. V središču njihove
pozornosti bo priprava splošnega zasedanja, ki je predvideno maja letos. Potekalo
bo na temo Uvajanje in spremljanje k srečanju s Kristusom v cerkvenih skupnostih:
vsebine in načini vzgajanja k veri.
Kardinal Angelo Bagnasco, predsednik
Italijanske škofovske konference, je v današnjem uvodnem govoru predstavil sedem opornih
točk, ki se dotikajo trenutnega stanja v svetu in ob katerih bi se škofje v teh dneh
morali zaustaviti. Najprej je izpostavil pomen postnega časa. Spomnil je na papeževo
poslanico, ki ta čas v cerkvenem letu povezuje z zakramentom krsta in ga označuje
kot privilegiran trenutek za okušanje odrešujoče Milosti. Premišljevanje o nedeljskih
evangelijih ponuja pot, ki spominja na katehumenat in omogoča uresničevanje novih
in odločilnih korakov med hojo za Kristusom. Bistveni poudarki na tej poti so post,
miloščina in molitev. Da pa bi se v človeku uresničilo pravo in globoko spreobrnjenje,
mora v sebi dopustiti spreminjanje, katerega v resnici lahko dopolni le delovanje
Svetega Duha. Bagnasco je v povezavi s postnim časom dejal še, da je sveti oče vernikom
na tej poti podaril prav poseben dar: drugi del svoje knjige Jezus iz Nazareta. Pozorno
branje tega dela bogati vero in lahko postane priložnost za srečanje z Jezusom.
Potem
je kardinal spomnil na nedavno praznovanje 150. obletnice združitve Italije, katerega
se je Cerkev prepričljivo in odgovorno udeležila z obhajanjem slovesne svete maše.
Obreda v rimski baziliki svete Marije Angelske se je udeležil tudi italijanski predsednik
in drugi predstavniki političnega in javnega sveta. Pri evharistiji so tako pred oltarjem
združili namene vernikov in cele države, predvsem pa so izrazili svojo hvaležnost.
Hkrati so obnovili svojo zavezanost služenja državi z izključnega stališča skupnega
dobrega. S spominom na ta nedavni praznik je Bagnasco opozoril na problem individualizma
ter na pomen solidarnosti med sodržavljani. Kot tretjo točko je izpostavil nemire
na severu Afrike, ki so v zadnjih mesecih razlog zaskrbljenosti mnogih. Izrazil je
željo, da se nasilje konča, in tudi prepričanje, da to ni prava pot do prihodnosti
miru. Potem je v povezavi s tem opozoril na vlogo Italije, ki mora biti zaradi geografske
bližine na te dogodke posebej pozorna. Spomnil je tudi na nasilje drugod po svetu,
ki izvira iz zanikanja pravice do verske svobode. Cerkev ob tolikih novicah o smrtnih
žrtvah ne more molčati. Zato je potrebno neprestano delo in vzgajanje za dialog in
spoštovanje. Pomembno je torej tudi pravilno vzgajanje mladih generacij, saj se v
prihodnosti nihče ne bo mogel skriti. Kot zadnje je Bagnasco poudaril še potrebo po
ponovni ureditvi v Italiji, da bi v sebi zbrala nove moči in se usmerila naprej. Naloga
škofov pri tem ni politične narave, so pa odgovorni za verodostojnost, ko govorijo
o spornih vprašanjih na primer na področjih medicine ali družine.