Duhovne misli Benedikta XVI. za tretjo postno nedeljo
Na tretjo postno nedeljo nam letos bogoslužje predstavlja enega od najlepših in naj
bolj globokih besedil v Svetem pismu: pogovor med Jezusom in Samarijanko (prim. Jn
4,5-42). Sveti Avguštin, ki je bil očaran nad to pripovedjo, je napisal nepozaben
komentar. Težko je v kratki razlagi prestaviti bogastvo tega evangeljskega besedila;
potrebno ga je namreč prebirat, osebno razmišljat ter se vživeti v to ženo, ki je
šla, kakor vse ostale dni, tudi tisti dan zajet vodo k vodnjaku, kjer je našla Jezusa,
ki je sedel zraven, sredi opoldanske vročine 'utrujen od poti'. Ko ji je rekel: »Daj
mi piti«, se je žena zelo začudila, saj je bilo zanjo povsem neobičajno, da jud nagovorja
samarijansko ženo, poleg tega pa je še ne pozna. Njeno začudenje se je vedno bolj
stopnjevalo, saj ji je Jezus začel govoriti o 'živi vodi', ki je sposobna pogasiti
žejo »ter bo postala v njej izvir vode, ki teče v večno življenje« (Jn 4.14).
Poleg tega ji je Jezus pokazal, da pozna njeno osebno življenje, pa še ji je razodel,
da je prišla ura, ko bodo pravi častilci častili edinega pravega Boga v duhu in resnici
ter ji na koncu celo zaupal, kar je storil zelo redko, da je Mesija.
Vse to
se je začelo iz resnične in občutene izkušnje žeje. Tematika žeje je navzoča v vsem
Janezovem evangeliju: pri srečanju s Samarijanko, nato v veliki prerokbi med šotorskim
praznikom (Jn 7,37-38) ter končno na križu, ko Jezus, preden umre, reče, da bi se
izpolnilo Pismo: »Žejen sem« (Jn 19,28). Jezusova žeja, so vrata, ki vodijo
do Božje skrivnosti, saj je On postal žejen, da bi nas odžejal, postal je ubog, da
bi nas obogatil (prim. 2Kor 8,9). Da, Boga žeja po naši veri in naši ljubezni. Kot
dober in usmiljen oče nam želi najvišje dobro in to dobro je On sam. Samarijanka predstavlja
bivanjsko nepotešenost tistega, ki ni našel to, kar je iskal; imela je namreč pet
mož in sedaj živi z drugim človekom. Njeno odhajanje po vodo in prihajanje od vodnjaka
izraža ponavljajoče in v usodo vdano življenje. Vse pa se je zanjo spremenilo tistega
dne po pogovoru z Gospodom Jezusom, ki jo je tako pretresel, da je celo pustila vrč
z vodo pri vodnjaku in stekla v vas, da bi ljudem povedala: »Pridite in poglejte
človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« (Jn 4,
28-29).
Dragi bratje in sestre, tudi mi odprimo svoje srce zaupnemu poslušanju
Božje besede, da bi srečali kot samarijanka, Jezusa, ki nam razodeva svojo ljubezen
in nam pravi: »Mesija, tvoj zveličar 'sem jaz, ki ti govorim'« (Jn 4,26). Naj
nam izprosti ta dar Marija, prva in popolna učenka Besede, ki je postala meso.