31 let od smrti sansalvadorskega nadškofa Oscarja Romera

RIM (sreda, 23. marec 2011, RV) – Jutri, 24. marca, bo minilo 31 let od smrti msgr. Oscarja Romera. Romero je bil leta 1977 imenovan za nadškofa mesta San Salvador. V imenu revnih in zatiranih v državi Salvador je glasno spregovoril proti oblastem. Leta 1980 je bil ubit med obhajanjem svete maše, v trenutku povzdigovanja keliha.

Uradno stališče Cerkve glede njegove osebnosti je jasno. Vatikanski časopis Osservatore Romano je članek, ki je bil napisan dva dni po atentatu, 26. marca 1980, naslovil z besedami Umreti za Kristusa. Gre za natančno poročilo o dogodku in rekonstrukcijo predhodnjih dni, ki so bili zaradi groženj s smrtjo zaznamovani s tesnobnim pričakovanjem. Članek tudi že izpostavlja mučeništvo in vztraja, da je Romera treba osvoboditi vseh političnih okvirov ter raje osvetliti identiteto pastirja, ki je bil globoko povezan s Cerkvijo. V opredelitvi sramotnega zločina je poudarjeno, kako je nadškofova smrt med salvadorskim ljudstvom povzročila tesnobo. V njem so namreč videli zaščitnika državljanskih pravic, odločnega zagovornika družbene pravičnosti in nasprotnika nasilja ter terorizma z ene ali druge strani. V nekem intervjuju, le deset dni pred atentatom, ko so mu že grozili, je Romero na vprašanje, če se boji smrti, odgovoril: »Moja dolžnost me zavezuje, da hodim skupaj s svojim ljudstvom. Ne bi bilo prav pričevati s strahom. Ko bo smrt prišla, bo to trenutek, katerega je želel Bog.«

Dan po nadškofovi smrti je papež Janez Pavel II. v telegramu, katerega je takrat objavil tudi Radio Vatikan, izrazil globoko neodobravanje »gnusnega zločina, ki ne le da je kruto udaril po človekovem dostojanstvu, ampak je tudi do globine ranil cerkveno skupnost in vse, ki gojijo občutke človeškega bratstva.« Janez Pavel II. se je Oscarja Romera spomnil tudi med prvo splošno avdienco (26. marec 1980), ki je sledila tragičnemu dogodku. Vernike je povabil, da se združijo z njim v molitvi za pokojnega, in poudaril, da je bil »ubit človek, ki se pridružuje že tako preštevilčni vrsti nedolžnih žrtev; ubit je bil škof Božje Cerkve.« 6. marca 1983, tri leta kasneje, pa je isti papež tudi kljub večkratnim prepričevanjem salvadorske vlade in celo nasvetom škofov ostal neomajen ter se je med svojim potovanjem v Južno Ameriko odšel poklonit ubitemu škofu. In čeprav so bili očitni poskusi, da bi na njegov spomin padla siva senca, je Janez Pavel II. med svojim obiskom večkrat ponovil besede »Romero je naš«. Označil ga je kot »gorečega pastirja, katerega je Božja ljubezen in služenje bratom pripeljalo celo do žrtvovanja življenja samega, in to na nasilen način, medtem ko je obhajal daritev odpuščanja in sprave.« Tudi pozneje je ob raznih priložnostih še večkrat spomnil na ubitega škofa. Ob tretji obletnici njegove smrti je tako poudaril, da mora spomin nanj ostati spoštovan in da nobeni ideološki interesi ne smejo poskušati izrabiti njegove daritve. Kot pastir, ki se žrtvuje za svojo čredo, je bil namreč ubit med evharistijo, v samem srcu svojega pastirskega poslanstva. 7. maja leta 2000 pa ga je v Koloseju omenjal celo med novimi mučenci 20. stoletja.

Oscarja Romera se je večkrat spomnil tudi sedanji papež Benedikt XVI. Med molitvijo Angelovega češčenja, 25. marca 2007, ga je opredelil kot človeka miru in dialoga. Na praznik Gospodovega oznanjenja se spominjamo Marijine privolitve. Njen »da« obnavljajo mnogi svetniki, posebej mučenci, ki so ubiti zaradi evangelija. V povezavi s tem je sveti oče spomnil tudi na obletnico Romerove smrti dan pred tem. Istega leta na tiskovni konferenci v letalu, med potovanjem v Brazilijo, pa je Benedikt XVI. dejal: »Msgr. Romero je bil zagotovo velik pričevalec vere, človek velikih krščanskih kreposti, ki si je prizadeval za mir in proti diktaturi. Ubit je bil med obhajanjem svete maše. Smrt, ki je resnično verodostojna.« Zatrdil je tudi, da je politično izrabljanje krivično in da se se mora postopek za beatifikacijo nadaljevati. Leto dni kasneje, med uradnim obiskom salvadorskih škofov ad limina apostolorum pa je o Romeru govoril kot o »pastirju, polnem Božje ljubezni«.

Postopek za beatifikacijo Oscarja Romera je utemeljen na mučeništvu. Uradno stališče Cerkve je torej, da gre za izjemnega človeka vere, ki je imel oči odprte za svet in ki je bil do konca zvest. Bil je duhovnik in rimski škof, poslušen Cerkvi in evangeliju. Edini problem je v okoliščinah, da ni bil na vrhu mirne škofije, ampak je moral svojo čredo voditi v pretresljivem času in v nemirnih krajih.

Audio: