Indijski škofje na uradnem obisku »ad limina apostolorum«

VATIKAN (ponedeljek, 21. marec 2011, RV) – Indijski škofje so danes začeli uradni obisk »ad limina apostolorum« v Vatikanu. Prva skupina bo ostala do 11. aprila, druga od 2. do 21. maja, tretja od 23. maja do 10. junija, zadnja skupina pa bo v Vatikanu od 1. do 19. septembra. Danes je sveti oče v avdienco sprejel škofe sirsko malankarske Cerkve, ki je ena izmed vzhodnih katoliških Cerkva in hkrati ena izmed dveh, ki sta prisotni v Indiji.

Kristjani v Indiji predstavljajo 2,3% prebivalstva in med njimi je 1,6% katoličanov. Imenujejo se po področjih države na jugozahodni obali Malabar in Malankara. Krščanstvo je v ta predel sveta prinesel sveti Tomaž, eden izmed dvanajsterih apostolov. Svojo pot oznanjevanja proti vzhodu je začel takoj po Jezusovi smrti in vstajenju, kar pomeni, da krščanske korenine v Indiji segajo v 1. polovico 1. stoletja. Indijska Cerkev je vedno živela v tesnih stikih z asirsko vzhodno Cerkvijo, vendar je ohranila samostojnost in svoj krajevni značaj. Od 8. stoletja dalje je imela tamkajšnja skupnost lastnega metropolita, katerega je poslala perzijska Cerkev. Od 16. stoletja naprej pa so imeli tudi tako imenovanega arhidiakona vse Indije, ki je bil eden izmed indijskih duhovnikov. Po prihodu Portugalcev ob koncu 15. stoletja je prišlo do ločitve. Oblikovali sta se dve skupini, iz katerih sta nato nastali katoliška in jakobitska skupnost. Tisti, ki so priznali papeža, so ustanovili sirsko malabarsko katoliško Cerkev. Kljub nekajstoletni latinizaciji se je ohranil tudi njihov izvirni liturgični obred, katerega je papež Pij XII. leta 1957 odobril po daljšem obdobju negotovosti zaradi istočasne prisotnosti različnih obredov. Papež Janez Pavel II. pa je leta 1992 sirsko malabarsko Cerkev povzdignil v višjo nadškofijo s sedežem v Ernakulamu.

Iz jakobitske skupnosti pa je nastala sirsko malankarska pravoslavna Cerkev. V začetku 20. stoletja se je majhna skupina škofov od nje odcepila in povezala z Rimom. Leta 1932 je papež Pij XI. tako potrdil tudi sirsko malankarsko katoliško Cerkev, kateri danes pripada okoli 400.000 vernikov.

Indijska škofovska konferenca, ki je bila ustanovljena leta 1944, torej združuje škofe treh različnih obredov: latinskega, sirsko malabarskega in sirsko malankarskega. Latinski obred je v večini, saj ga obhajajo v 23 nadškofijah od skupno tridesetih. Pet cerkvenih pokrajin obhaja sirsko malabarski obred, le dve pa sirsko malankarskega. Posebnost Cerkve v Indiji danes je veliko število poklicev.

Audio