Praznik svetega Patrika

SYDNEY (četrtek, 17. marec 2011, RV) – Cerkev danes obhaja praznik svetega Patrika. Ob tej priložnosti v mnogih državah po svetu, od ZDA do Avstralije, pripravljajo razne slovesnosti. Nadškofija v Sydneyu pri tem poudarja, da ta svetnik nima velikega pomena le za irske vernike v njihovi domovini in med izseljenci po svetu, ampak je danes postal zgled vere tudi za druge katolike v številnih državah. Med drugim celo v nekaterih zelo oddaljenih deželah, kot sta Koreja ali Uganda.

V Sydneyu bo v nedeljo, 20. marca, po mestnih ulicah potekal velik sprevod. V njem bodo sodelovale glasbene in irske folklorne skupine v tradicionalnih kostumih. Škofovsko sporočilo o tem dogodku vernike vabi, naj svoje življenje poglobijo po zgledu vere svetega Patrika in se ne vdajo posvetnemu videzu, ki dogodek spremlja. Ta praznik se namreč na žalost pogosto kaže le kot eden izmed mnogih komercialnih dogodkov. Podoben značaj je na primer dobil tudi praznik svetega Valentina. Irski katoliki v Avstraliji in na Novi Zelandiji pa nasprotno želijo ohraniti globok verski pomen praznovanja. To vedno znova potrjujejo na srečanjih, ki so posvečena svetniku. V njegovem zgledu želijo iskati nove pobude za poslanstvo katolikov v današnjem svetu. Sporočilo o sprevodu v Sydneyu zato v skladu s tem še toliko bolj poudarja pomen duhovnega spreobrnjenja, ki je bilo značilno za Patrikovo misijonsko delovanje. Škofje vernike pozivajo tudi, da bi se slovesnosti udeležili v spoštljivem duhu, primernem za versko praznovanje.

Sveti Patrik je znan kot apostol in zavetnik Irske. Bil je škof, zgleden redovnik in neutrudljiv oznanjevalec. Rojen je bil konec 4. stoletja v zahodni Britaniji. Prihajal je iz premožne angleške uradniške družine. Pri šestnajstih letih so ga ugrabili irski razbojniki in ga kot sužnja odpeljali na Irsko. Ko se je po šestih letih vrnil v domovino, je v njem že tlela želja, da bi lahko oznanjal evangelij med svojimi poganskimi ugrabitelji, katerim je njihovo dejanje odpustil. Med ujetništvom se je njegova vera namreč močno okrepila. Več let je nato preživel v samostanu v Galiji na severu Francije. Po posvečenju v duhovnika ga je papež Celestin I. poslal kot misijonarja na Irsko. Leta 423 je tako postal škof mesta Dublin in v okolici ustanovil številne cerkve, samostane in verske šole. Zahvaljujoč njemu in njegovemu pridiganju se je keltsko prebivalstvo spreobrnilo in zapustilo poganstvo. Njegov način pokristjanjevanja je bil značilno nenasilen. Kar je učil, pa je vztrajno kazal tudi s svojim zgledom. Bil je resnicoljuben, notranje miren in zelo dosleden. Umrl je 17. marca leta 461. Njegovo delovanje je bilo odločilno za prihodnost katoliške Cerkve na Irskem. Tudi irska kultura je tesno povezana z njim. Njegov god še danes obhajajo kot pomemben narodni praznik. Dragocena dediščina, katero je pustil za seboj, pa so tudi njegovi zapisi, ki so izšli pod naslovom Izpovedi.

Audio