SYDNEY (četrtek, 17. marec 2011, RV) – Cerkev danes obhaja praznik svetega
Patrika. Ob tej priložnosti v mnogih državah po svetu, od ZDA do Avstralije, pripravljajo
razne slovesnosti. Nadškofija v Sydneyu pri tem poudarja, da ta svetnik nima velikega
pomena le za irske vernike v njihovi domovini in med izseljenci po svetu, ampak je
danes postal zgled vere tudi za druge katolike v številnih državah. Med drugim celo
v nekaterih zelo oddaljenih deželah, kot sta Koreja ali Uganda.
V Sydneyu bo
v nedeljo, 20. marca, po mestnih ulicah potekal velik sprevod. V njem bodo sodelovale
glasbene in irske folklorne skupine v tradicionalnih kostumih. Škofovsko sporočilo
o tem dogodku vernike vabi, naj svoje življenje poglobijo po zgledu vere svetega Patrika
in se ne vdajo posvetnemu videzu, ki dogodek spremlja. Ta praznik se namreč na žalost
pogosto kaže le kot eden izmed mnogih komercialnih dogodkov. Podoben značaj je na
primer dobil tudi praznik svetega Valentina. Irski katoliki v Avstraliji in na Novi
Zelandiji pa nasprotno želijo ohraniti globok verski pomen praznovanja. To vedno znova
potrjujejo na srečanjih, ki so posvečena svetniku. V njegovem zgledu želijo iskati
nove pobude za poslanstvo katolikov v današnjem svetu. Sporočilo o sprevodu v Sydneyu
zato v skladu s tem še toliko bolj poudarja pomen duhovnega spreobrnjenja, ki je bilo
značilno za Patrikovo misijonsko delovanje. Škofje vernike pozivajo tudi, da bi se
slovesnosti udeležili v spoštljivem duhu, primernem za versko praznovanje.
Sveti
Patrik je znan kot apostol in zavetnik Irske. Bil je škof, zgleden redovnik in neutrudljiv
oznanjevalec. Rojen je bil konec 4. stoletja v zahodni Britaniji. Prihajal je iz premožne
angleške uradniške družine. Pri šestnajstih letih so ga ugrabili irski razbojniki
in ga kot sužnja odpeljali na Irsko. Ko se je po šestih letih vrnil v domovino, je
v njem že tlela želja, da bi lahko oznanjal evangelij med svojimi poganskimi ugrabitelji,
katerim je njihovo dejanje odpustil. Med ujetništvom se je njegova vera namreč močno
okrepila. Več let je nato preživel v samostanu v Galiji na severu Francije. Po posvečenju
v duhovnika ga je papež Celestin I. poslal kot misijonarja na Irsko. Leta 423 je tako
postal škof mesta Dublin in v okolici ustanovil številne cerkve, samostane in verske
šole. Zahvaljujoč njemu in njegovemu pridiganju se je keltsko prebivalstvo spreobrnilo
in zapustilo poganstvo. Njegov način pokristjanjevanja je bil značilno nenasilen.
Kar je učil, pa je vztrajno kazal tudi s svojim zgledom. Bil je resnicoljuben, notranje
miren in zelo dosleden. Umrl je 17. marca leta 461. Njegovo delovanje je bilo odločilno
za prihodnost katoliške Cerkve na Irskem. Tudi irska kultura je tesno povezana z njim.
Njegov god še danes obhajajo kot pomemben narodni praznik. Dragocena dediščina, katero
je pustil za seboj, pa so tudi njegovi zapisi, ki so izšli pod naslovom Izpovedi.