Peti dan duhovnih vaj v Vatikanu: sv. Tomaž Akvinski, sv. Katarina Sienska in sv. Ivana d'Arc

VATIKAN (četrtek, 17. marec 2011, RV) – Peti dan duhovnih vaj za papeža Benedikta XVI. in člane rimske kurije je potekal v duhu treh svetnikov: sv. Tomaža Akvinskega, sv. Katarine Sienske in sv. Ivane d'Arc. Vodja duhovnih vaj, p. Francois-Marie Lethel, je v svojih meditacijah do sedaj osvetlil šest svetniških likov, približal pa je tudi Janeza Pavla II., katerega beatifikacija bo potekala čež mesec dni in pol. Duhovne vaje, ki se bodo sklenile v soboto, potekajo na temo Kristusova luč v srcu Cerkve – Janez Pavel II. in teologija svetnikov.

Današnja druga meditacija je bila posvečena sv. Katarini Sienski, cerkveni učiteljici iz 14. stoletja, ki ji je papež Benedikt XVI. lansko leto tudi posvetil eno od svojih sredinih katehez. P. Lethel, priznan poznavalec teologije svetnikov, o njej govori v enem od svojih besedil z naslovom Kristusova ljubezen v središču duhovnikovega življenja po sv. Katarini Sienski. P. Lethel med drugim izpostavlja 381 pisem, ki jih je svetnica pisala najrazličnejšim osebam: moškim in ženskam, posvečenim in laikom, velikim in majhnim, Italijanom in tujcem, pismenim in nepismenim, pravičnim in grešnikom. Med prejemniki Katarininih pisem je tudi mnogo duhovnikov: dva papeža njenega časa, kardinali in škofje, številni škofijski in redovni duhovniki. Zbirka njenih pisem jih vse skupaj predstavlja kot Božje ljudstvo. »To, kar pri Katarininih pismih naredi največji vtis, je njeno čudovito cerkveno materinstvo, živeto v tesni povezanosti z Marijo ob Jezusovem križu,« pravi p. Lethel. Vsa njena pisma se začnejo z enakimi besedami: »V imenu Kristusa Jezusa križanega in ljube Marije.« Katarina do vseh ljudi, za katere je umrl Kristus, goji enako materinsko ljubezen kot Marija ter gorečo željo, da bi bili vsi zveličani. Lahko bi se reklo, da Katarina vsem neutrudno ponavlja Marijine besede v Kani: »Kar koli vam reče, storite.«

Tako kot Mati Marija, se Katarina zna prilagoditi glede na evangelijske potrebe vsakega od otrok. Ta materinska ljubezen, ki zares obsega vsakega, se še posebej izraža do svetničinih učencev, članov te izjemne Katarinine ''družine'', ki najde svojo povezanost v sklicevanju na ''mamo'', kot so vsi klicali Katarino. Na poseben način pa je Katarina mama duhovnikom. »Njena pisma učencem duhovnikom jo razkrivajo kot izjemno vzgojiteljico in učiteljico njihovih src v Kristusovi ljubezni. Sv. Katarina tako predstavlja svetel zgled ženske vzgojiteljice duhovnikov,« trdi p. Lethel.

Ključ za branje Katarininih pisem duhovnikom so besede, s katerimi naziva vsakega svojega učenca duhovnika: »Predragi oče in brat in sin v Jezusu Kristusu.« V teh besedah se kaže vsa globina odnosa svetnice do duhovnika, izražena z besedami: oče, brat in sin. Katarina je tako hkrati hči, sestra in mati. Gre za zelo bogat in poln odnos, ki se v celoti živi kot dejavna ljubezen do drugega. Je tudi paradoksalen odnos, saj je sestavljen iz vseh vidikov, ki jih vključujejo vloge očeta in matere, sina in hčere, brata in sestre. To, kar je nemogoče na ravni človeške ljubezni, postane uresničljivo na nadnaravni ravni Jezusove deviške ljubezni. S človeškega vidika je za posameznika v družini oče ena oseba, brat druga, otrok spet druga. A v duhovni družini sv. Katarine, je vse to ena sama oseba, en sam duhovnik, ki je hkrati Katarinin oče, brat in sin.

Audio: