Nadškof Veglio v Jeruzalemu o pastorali priseljencev in beguncev v Sveti deželi
JERUZALEM (četrtek, 17. marec 2011, RV)– Predsednik papeškega sveta
za migrante, nadškof Antonio Maria Veglio je včeraj spregovoril na zasedanju katoliških
škofov Svete dežele v Jeruzalemu. Zasedanje je bilo namenjeno pastorali priseljencev
in beguncev v Jordaniji, Izraelu, Jeruzalemu in na Cipru. Nadškof Veglio je v govoru
izpostavil prizadevanje Cerkve za zaščito človeškega dostojanstva migrantov. V ospredje
je postavil pomen medsebojnega sprejemanja, pravičnosti in sprave ter osvetlil pastoralne
izzive, ki izhajajo iz težkih razmer, v katerih se nahajajo begunci na Cipru, v Jordaniji
in Izraelu. Na tisoče oseb je namreč bilo primoranih zapustiti svoje domove zaradi
nasilja in uničevenja. Da bi se v teh razmerah našle rešitve, je po nadškofovih besedah
bistvenega pomena sprava. Spomnil je na že velikokrat izpostavljen problem izseljevanja
kristjanov iz krajev, kjer se je krščanstvo rodilo, kar po Vegliojevih besedah pomeni
veliko zaskrbljenost, saj prinaša spremenjeno družbeno strukturo v Sveti deželi in
drugačne življenjske razmere za kristjane, ki ostajajo. Kot glavne značilnosti pastoralnega
dela s priseljenci in begunci, je nadškof izpostavil sprejemanje in gostoljubnost.
To pa zahteva sodelovanje med prvotno Cerkvijo in cerkveno skupnostjo, ki pride od
drugod. Slednja se mora zavedati svojih novih dolžnosti. Cerkev se prav tako mora
čutiti dolžna spremljati vernike, ki zapustijo domačo cerkveno skupnost. Pastoralne
dolžnosti in odgovornosti so torej na obeh straneh ter jih je treba izpolnjevati v
luči živega občestva in na konkreten način. Cerkve namreč ne morejo na ločen in izoliran
način odgovoriti na razmere, v katerih se nahajajo begunci in preseljene osebe. Sodelovanje
je nujno, je poudaril nadškof Veglio in pri tem še izpostavil notranje strukture med
škofijami in formacijo bogoslovcev, ki mora prav tako vključevati pastoralno oskrbo
preseljencev. Ob tem je predsednik papeškega sveta za migrante še pozval k podpori
tistih politik, ki krepijo pravice beguncev in nasprotujejo diskriminaciji in rasizmu.