300 let od smrti jezuita Evzebija Frančiška Chinija

VATIKAN (torek, 15. marec 2011, RV) – Danes mineva 300 let od smrti jezuita, patra Evzebija Frančiška Chinija. Znan je kot misijonar in raziskovalec na ameriški celini, kartograf in pisatelj. Njegovi kipi so postavljeni v Washingtonu ter drugih večjih mestih po Ameriki, v njegovem rojstnem kraju, pa tudi v mnogih osamljenih in zapuščenih vaseh. Po njem je poimenovano veliko ulic in šol, navsezadnje pa so o njegovi življenjski zgodbi posneli tudi film. Vse to govori o še vedno živem spominu nanj, o njegovem človeškem in duhovnem pričevanju. 300-letnico njegove smrti so v teh dneh že zaznamovale mnoge slovesnosti, druge pa si bodo sledile še do konca tega tedna. V Vatikanu bodo ob tej priložnosti ponudili tudi posebno njemu posvečeno znamko, ki bo izšla v prvi letošnji filatelistični izdaji 21. marca.

Evzebij Chini je bil rojen leta 1645 blizu mesta Trento v Italiji. Po težki bolezni v mladosti se je zaobljubil, da bo vstopil v Družbo Jezusovo in odšel v misijone. Prepričan je bil namreč, da je ozdravel na priprošnjo svetega Frančiška Ksaverja. Svoje drugo ime, Frančišek, je tako kot znamenje zahvale prevzel po tem svetniku. Nikoli se mu ni uresničila želja, da bi po zgledu svojega priprošnjika lahko odšel na Kitajsko, a vendar se je leta 1678 kot misijonar opravil na pot v Mehiko. V takratnih razmerah je potovanje trajalo več let in med čakanjem na ladjo, ko se je učil kastiljščine, se je ukvarjal z znanostjo, predvsem z astronomijo. Po prihodu v Mehiko je svoj priimek spremenil v Kino, pod katerim je zunaj Italije še danes poznan bolje kot pod svojim rojstnim imenom. V času svojega bivanja tam je sodeloval pri dveh ekspedicijah v Kalifornijo, katerih namen je bil evangelizirati. Njegova zasluga so bili prvi slovarji v jezikih domačinov, pomagal pa je tudi pri širjenju vinogradov, nasadov sadnih dreves in sajenju žita. Pater Kino je medtem dobro spoznal naravo tamkajšnjih prebivalcev. V njem je dozorelo prepričanje, da se jim je v nasprotju z vojaki potrebno približati s spoštovanjem, razumevanjem in prijaznostjo. To je na vseh področjih svojega delovanja kasneje vedno zvesto upošteval. V enem izmed svojih del je takrat zapisal: »Resnična verska in apostolska ljubezen, očetovska in materinska ljubezen: to je način za osvojitev tudi najbolj otrdelih duš.« Odrešenje duš je bilo edini cilj njegovega misijonskega delovanja. V tem duhu je uresničil velik misijonarski načrt. Za časa svojega življenja je ustanovil 24 skupnosti, v katerih je prebivalo 30.000 Indijancev. Ker jih je v svoji gorečnosti stalno obiskoval in bil zato pogosto na poti, se ga je oprijelo ime »pater na konju«. Značilno za njegovo delovanje je bilo, da je vedno brez izjeme branil pravice domačinov. Spodbujal je človeški razvoj na duhovnem in materialnem področju ter pri tem vztrajno ščitil krščanske vrednote. Umrl je leta 1711, med obhajanjem svete maše. Za njim je ostalo precejšnje število raznih zapisov. Med njimi so znanstvena dela in geografski zemljevidi, duhovna dela in življenjepis enega izmed njegovih sobratov. Ohranila pa so se tudi njegova pisma.

P. Kina se je med svojim apostolskim potovanjem v ZDA leta 1987 spomnil tudi papež Janez Pavel II. V enem izmed svojih govorov ga je omenil z besedami: »Pater Kino je z velikim osebnim žrtvovanjem neutrudljivo delal, da bi ustanovil misijone po celem področju in bi se lahko vesela novica našega Gospoda Jezusa Kristusa ukoreninila med ljudmi, ki so živeli v teh krajih.«

Audio