Benedikt XVI. med opoldansko molitvijo: »Pred moralnim zlom se Bog obnaša tako, da
se upre grehu, da bi rešil grešnika.«
VATIKAN (nedelja, 13. marec 2011, RV)–Sveti oče je na današnjo
prvo postno nedeljo pred molitvijo Angelovega češčenja poudaril: »Vstopiti v postni
čas, pomeni z Jezusom se upreti grehu, ter se podati kot posamezniki in kot Cerkev
v duhovni boj proti duhu zla.« Benedikt XVI. se je po blagoslovu spomnil prebivalcev
Japonske, ki jih je prizadel močan potres in cunami. Dejal je: »Dragi bratje in sestre,
podobe tragičnega potresa in temu sledečega tsunamija na Japonskem so se nam globoko
vtisnile v spomin. Ponovno želim izreči svojo duhovno bližino dragim prebivalcem te
dežele, ki se z pogumom in dostojanstvom soočajo s posledicami teh nesreč. Molim za
žrtve in njihove domače ter za vse, ki trpijo zaradi teh strašnih dogodkov. Opogumljam
vse, ki se z hvale vredno pripravljenostjo trudijo pomagati. Ostanimo povezani v molitvi.
Gospod nam je blizu«. Papež je na koncu pozdravil tudi skupino motoristov, ki so kot
vsako leto na prvo postno nedeljo tudi letos prišli v velikem številu na trg sv. Petra.
Sveti
oče je nagovoril množico vernikov, ki so se kljub dežju zbrali na trgu sv. Petra,
z besedami: »Dragi bratje in sestre, ta nedelja je prva v postnem času. Post
kot liturgični čas štiridesetih dni je za Cerkev duhovna pot priprave na veliko noč.
V bistvu gre za hojo za Kristusom, ki se je usmeril proti križu, višku njegovega odrešenjskega
poslanstva. Če se sprašujemo, zakaj postni čas, zakaj križ, je radikalen odgovor tale:
ker obstaja zlo, še več, greh, ki je, kot pravi Sveto pismo, glavni vzrok vsega zla.
Toda ta trditev morda ne zveni prepričljivo, saj mnogi ne sprejemajo besede »greh«,
ker le-ta predpostavlja verski pogled na svet in človeka. To do neke mere drži, saj
če odstranimo Boga z obzorja sveta, ne moremo govoriti o grehu. Podobno kot takrat,
ko sonce zaide, izginejo tudi sence. Senca je namreč takrat, ko je sonce. Tako tudi
mrk Boga nujno za sabo potegne mrk greha. Zato se čut za greh, ki je nekaj drugega
kot občutek krivde, kakor to razume psihologija, ponovno pridobi z odkritjem čuta
za Boga. To izraža psalm Miserere, ki ga pripisujejo kralju Davidu, potem ko
je storil dvojni greh, prešuštvo in umor: »Zoper tebe«, pravi David Bogu, »zoper
tebe samega, sem grešil« (Ps 51,6).
Pred moralnim zlom se Bog obnaša tako,
da se upre grehu, da bi rešil grešnika. Bog ne trpi zla, ker je Ljubezen, Pravičnost,
Zvestoba in ravno zaradi tega noče smrti grešnika, ampak, da se spreobrne in živi.
Bog posega, da bi rešil človeštvo. To vidimo v vsej zgodovini judovskega ljudstva
od osvoboditve iz Egipta naprej. Bog se je odločil osvoboditi svoje sinove suženjstva,
da bi jih pripeljal v svobodo. A najhujše in najgloblje suženjstvo je suženjstvo greha.
Bog poslal svojega Sina na svet zato, da bi ljudi osvobodil nadvlade Satana, ki je
vir in vzrok vsakega greha. Svojega Sina je poslal v naše umrljivo meso, da bi s smrtjo
na križu postal spravna žrtev. Proti temu dokončnemu in vse obsegajočemu načrtu odrešenja
se je hudič uprl z vsemi močni, kakor to prikazuje današnji evangelij o skušanju Jezusa
v puščavi. Ta evangelij oznanjamo na vsako prvo postno nedeljo. Saj vstopiti v postni
čas pomeni, z Jezusom se upreti grehu, ter se podati kot posamezniki in kot Cerkev
v duhovni boj proti duhu zla.
Prosimo na pravkar začeti poti postnega časa
za materinsko pomoč Sveto Marijo, da bo bogat s sadovi spreobrnjenja. Še posebej prosim,
da se spomnite v molitvi mene in sodelavcev rimske kurije, ki bomo nocoj začeli tedenske
duhovne vaje.«