2011-03-13 15:35:55

Benedikt XVI. med opoldansko molitvijo: »Pred moralnim zlom se Bog obnaša tako, da se upre grehu, da bi rešil grešnika.«


VATIKAN (nedelja, 13. marec 2011, RV) Sveti oče je na današnjo prvo postno nedeljo pred molitvijo Angelovega češčenja poudaril: »Vstopiti v postni čas, pomeni z Jezusom se upreti grehu, ter se podati kot posamezniki in kot Cerkev v duhovni boj proti duhu zla.«
Benedikt XVI. se je po blagoslovu spomnil prebivalcev Japonske, ki jih je prizadel močan potres in cunami. Dejal je: »Dragi bratje in sestre, podobe tragičnega potresa in temu sledečega tsunamija na Japonskem so se nam globoko vtisnile v spomin. Ponovno želim izreči svojo duhovno bližino dragim prebivalcem te dežele, ki se z pogumom in dostojanstvom soočajo s posledicami teh nesreč. Molim za žrtve in njihove domače ter za vse, ki trpijo zaradi teh strašnih dogodkov. Opogumljam vse, ki se z hvale vredno pripravljenostjo trudijo pomagati. Ostanimo povezani v molitvi. Gospod nam je blizu«. Papež je na koncu pozdravil tudi skupino motoristov, ki so kot vsako leto na prvo postno nedeljo tudi letos prišli v velikem številu na trg sv. Petra.

Sveti oče je nagovoril množico vernikov, ki so se kljub dežju zbrali na trgu sv. Petra, z besedami:
»Dragi bratje in sestre,
ta nedelja je prva v postnem času. Post kot liturgični čas štiridesetih dni je za Cerkev duhovna pot priprave na veliko noč. V bistvu gre za hojo za Kristusom, ki se je usmeril proti križu, višku njegovega odrešenjskega poslanstva. Če se sprašujemo, zakaj postni čas, zakaj križ, je radikalen odgovor tale: ker obstaja zlo, še več, greh, ki je, kot pravi Sveto pismo, glavni vzrok vsega zla. Toda ta trditev morda ne zveni prepričljivo, saj mnogi ne sprejemajo besede »greh«, ker le-ta predpostavlja verski pogled na svet in človeka. To do neke mere drži, saj če odstranimo Boga z obzorja sveta, ne moremo govoriti o grehu. Podobno kot takrat, ko sonce zaide, izginejo tudi sence. Senca je namreč takrat, ko je sonce. Tako tudi mrk Boga nujno za sabo potegne mrk greha. Zato se čut za greh, ki je nekaj drugega kot občutek krivde, kakor to razume psihologija, ponovno pridobi z odkritjem čuta za Boga. To izraža psalm Miserere, ki ga pripisujejo kralju Davidu, potem ko je storil dvojni greh, prešuštvo in umor: »Zoper tebe«, pravi David Bogu, »zoper tebe samega, sem grešil« (Ps 51,6).

Pred moralnim zlom se Bog obnaša tako, da se upre grehu, da bi rešil grešnika. Bog ne trpi zla, ker je Ljubezen, Pravičnost, Zvestoba in ravno zaradi tega noče smrti grešnika, ampak, da se spreobrne in živi. Bog posega, da bi rešil človeštvo. To vidimo v vsej zgodovini judovskega ljudstva od osvoboditve iz Egipta naprej. Bog se je odločil osvoboditi svoje sinove suženjstva, da bi jih pripeljal v svobodo. A najhujše in najgloblje suženjstvo je suženjstvo greha. Bog poslal svojega Sina na svet zato, da bi ljudi osvobodil nadvlade Satana, ki je vir in vzrok vsakega greha. Svojega Sina je poslal v naše umrljivo meso, da bi s smrtjo na križu postal spravna žrtev. Proti temu dokončnemu in vse obsegajočemu načrtu odrešenja se je hudič uprl z vsemi močni, kakor to prikazuje današnji evangelij o skušanju Jezusa v puščavi. Ta evangelij oznanjamo na vsako prvo postno nedeljo. Saj vstopiti v postni čas pomeni, z Jezusom se upreti grehu, ter se podati kot posamezniki in kot Cerkev v duhovni boj proti duhu zla.

Prosimo na pravkar začeti poti postnega časa za materinsko pomoč Sveto Marijo, da bo bogat s sadovi spreobrnjenja. Še posebej prosim, da se spomnite v molitvi mene in sodelavcev rimske kurije, ki bomo nocoj začeli tedenske duhovne vaje.«

Audio RealAudioMP3








All the contents on this site are copyrighted ©.