Duhovne misli Benedikta XVI. za prvo postno nedeljo
»S krstom ste bili namreč pokopani skupaj z Njim, v Njem ste bili tudi
obujeni« (Kol 2,12)
Sveti oče je med splošno avdienco na letošnjo pepelnično
sredo dejal: »Postne nedelje, še posebej v letošnjem liturgičnem letu A, nas uvajajo
v življenje krstne poti, podobno kot jo prehodijo katehumeni, torej tisti, ki se pripravljajo
na prejem krsta, da bi v nas poživileta dar ter da bi ponovno zavzeto zaživeli zahteve
tega zakramenta, ki je osnova našega krščanskega življenja. V letošnji postni poslanici
sem želel spomniti na posebno povezanost med postnim časom in krstom. Cerkev je velikonočno
vigilijo vedno povezovala s podeljevanjem krsta. V tem zakramentu se namreč uresničuje
velika skrivnost, ko človek umre grehu in postane deležen novega življenja v vstalem
Kristusu ter prejme istega Božjega Duha, ki je tudi Jezusa obudil od mrtvih« (prim.
Rim 8,11).
V poslanici za letošnji postni čas je papež Benedikt XVI.
prvo postno nedeljo zapisal: »Prva postna nedelja razkriva naše človeško stanje
na tem svetu. Zmagovit boj zoper skušnjave na začetku Jezusovega javnega delovanja
je povabilo, da bi se zavedli svoje lastne krhkosti in sprejeli Milost, ki osvobaja
od greha in vliva novo moč v Kristusu, ki je pot, resnica in življenje (prim. Uvajanje
odraslih v krščanstvo, št. 25). Gre za odločen poziv k zavesti, da krščanska vera
po Jezusovem zgledu in v občestvu z Njim vključuje boj »proti svetovnim gospodovalcem
te mračnosti« (Ef 6,12), v kateri hudič deluje in se tudi danes ne utrudi
skušati človeka, ki se hoče približati Gospodu: Kristus je v tem boju zmagal, da bi
tudi naše srce odprl upanju in nas vodil do zmage nad zapeljivostmi zla.«
Benedikt
XVI je med homilijo na pepelnično sredo leta 2009 v baziliki sv. Sabine dejal: »Poglejte
torej kaj je krščanska poklicanost: s Kristusom vstali, smo prešli skozi smrt in sedaj
je naše življenje s Kristusom skrito v Bogu (prim. Kol 3.1-2). Da bi lahko živeli
to novo bivanje, se je nujno potrebno hraniti z Božjo Besedo. Samo, če smo v dialogu
z Bogom, smo resnično povezani z njim ter živimo v njegovi navzočnosti. To Jezus jasno
pove v odgovoru na prvo od treh skušnjav v puščavi, ko navaja stavek iz 5. Mojzesove
knjige: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz
Božjih ust« (Mt 4,4; prim. 5Mz 8,3). Sveti Pavel priporoča: »Kristusova beseda
naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte.
S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu«
(Kol 3,16). Ravno v tem je apostol Pavel pričevalec, saj njegova pisma zgovorno potrjujejo,
da je živel v nenehnem dialogu z Božjo Besedo. Misel, delovanje, molitev, teologija,
pridiganje, opominjanje, vse je bilo sad Besede, ki jo je že od mladosti prejel po
judovski veri in jo je v polnosti razodelo srečanje z umrlim in vstalim Kristosom.
To Besedo je od takrat naprej oznanjal ves čas svojega misijonarskega 'teka'.«