Na knjižnih policah druga papeževa knjiga Jezus iz Nazareta: Od vhoda v Jeruzalem
do vstajenja
VATIKAN (četrtek, 10. marec 2011, RV) – Danes je izšel drugi del knjige papeža
Benedikta XVI. Jezus iz Nazareta, s podnaslovom Od vhoda v Jeruzalem do
vstajenja. Delo je izdano v sedmih jezikih, vsega skupaj v milijon dva tisočih
kopijah. Papeževo knjigo bosta popoldne ob 17. uri predstavila prefekt Kongregacije
za škofe, kardinal Marc Oullet, in Claudio Magris, pisatelj in germanis. Papež v uvodu
piše, da njegov namen ni bil pisati o Jezusovem življenju, ampak oristi Jezusov lik
in sporočilo, da bi tako našli realnega Jezusa. Združiti je želel »hermenevtiko
vere« in »hermenevtiko zgodovine« na način, ki bi lahko bil koristen vsem
bralcem, ki želijo srečati Jezusa.
Benedikt XVI. drugo knjigo Jezus in
Nazareta začne z Jezusovim vhodom v Jeruzalem, kamor prihaja kot »kralj miru
in kralj preprostosti, kralj ubogih«. Jezus ni politični revolucionar in ne uporablja
nasilja. »Jezus ne pride kot uničevalec«, ampak pride kot dar ozdravljenja.
Posveti se tistim, ki so zaradi svojih bolezni potisnjeni na obrobje lastnega in družbenega
življenja. Pokaže nam Boga, ki ljubi, in njegovo moč kot moč ljubezni. Še posebej
ga sprejmejo majhni, »tisti, ki so zmožni videti s čistim in preprostim srcem in
ki so odprti za njegovo dobroto«.
V naslednjih poglavjih papež bralcu približa
»Jezusov eshatološki govor«, umivanje nog, Jezusovo duhovniško molitev in zadnjo
večerjo. Glede slednjega med drugim zapiše, da »to, kar Cerkev obhaja med mašo,
ni zadnja večerja, ampak je to, kar je Gospod med zadnjo večerjo ustanovil in zaupal
Cerkvi: spomin na njegovo žrtveno smrt«. In ker je Jezusov dar ukoreninjen v vstajenju,
mora obhajanje zakramenta potekati na Gospodov dan, torej v nedeljo. Sledita poglavji
o Jezusu v vrtu Getsemani in njegovem sojenju, kjer se papež približa vprašanju resnice.
»Brez resnice človek ne dojame smisla življenja,« piše papež. »Zunanja resnica
je v svetu nemočna; kot Jezus, ki je po kriterijih sveta, brez moči. A ravno tako,
v svojem popolnem pomanjkanju moči, je močan, in le tako resnica vedno znova postaja
moč.« Ravno ranjeni in ponižani so podoba Boga, ki je želel trpeti za nas. Tako
po svojem trpljenju, Jezus postane podoba upanja: »Bog je na strani trpečih,«
piše Benedikt XVI. Nihče ni pričakoval, da bo Mesija končal na križu, nadaljuje papež
v poglavju o Jezusovem križanju in smrti ter se zaustavi pri odpuščanju, desnem razbojniku,
krvi in vodi, ki prideta iz Jezusove prebodene strani, pri čemer izpostavi pomen Kristusovega
telesa. »V Jezusovem trpljenju, vsa umazanija sveta pride v stik z neizmerno Čistostjo.
Umazanija sveta je zares absorbirana, izničena, spremenjena preko bolečine neskončne
ljubezni.« Tako papež izpostavi, da »je dobro vedno neskončno večje od celotnega
mnoštva zla«.
Benedikt XVI. knjigo sklene s poglavjem o Jezusovem vstajenju
od mrtvih, ki je bilo obrat proti popolnoma novemu življenju, ki ni več podvrženo
zakonu smrti. »Vstajenje je dogodek znotraj zgodovine, ki ves čas lomi okvir zgodovine
in gre onkraj nje,« piše papež in ob koncu bralcu približa še Kristusov vnebohod
in njegov drugi prihod. Vera v Kristusovo vrnitev je po papeževih besedah drugi steber
krščanske veroizpovedi… Nakazuje gotovost upanja, da bo Bog posušil vsako solzo, nič
ne bo ostalo brez smisla, vsaka krivica bo premagana in vzpostavljena bo pravičnost.
»Zmaga ljubezni bo zadnja beseda v zgodovini sveta.« Audio: