Na knjižnih policah druga papeževa knjiga Jezus iz Nazareta: Od vhoda v Jeruzalem do vstajenja

VATIKAN (četrtek, 10. marec 2011, RV) – Danes je izšel drugi del knjige papeža Benedikta XVI. Jezus iz Nazareta, s podnaslovom Od vhoda v Jeruzalem do vstajenja. Delo je izdano v sedmih jezikih, vsega skupaj v milijon dva tisočih kopijah. Papeževo knjigo bosta popoldne ob 17. uri predstavila prefekt Kongregacije za škofe, kardinal Marc Oullet, in Claudio Magris, pisatelj in germanis. Papež v uvodu piše, da njegov namen ni bil pisati o Jezusovem življenju, ampak oristi Jezusov lik in sporočilo, da bi tako našli realnega Jezusa. Združiti je želel »hermenevtiko vere« in »hermenevtiko zgodovine« na način, ki bi lahko bil koristen vsem bralcem, ki želijo srečati Jezusa.

Benedikt XVI. drugo knjigo Jezus in Nazareta začne z Jezusovim vhodom v Jeruzalem, kamor prihaja kot »kralj miru in kralj preprostosti, kralj ubogih«. Jezus ni politični revolucionar in ne uporablja nasilja. »Jezus ne pride kot uničevalec«, ampak pride kot dar ozdravljenja. Posveti se tistim, ki so zaradi svojih bolezni potisnjeni na obrobje lastnega in družbenega življenja. Pokaže nam Boga, ki ljubi, in njegovo moč kot moč ljubezni. Še posebej ga sprejmejo majhni, »tisti, ki so zmožni videti s čistim in preprostim srcem in ki so odprti za njegovo dobroto«.

V naslednjih poglavjih papež bralcu približa »Jezusov eshatološki govor«, umivanje nog, Jezusovo duhovniško molitev in zadnjo večerjo. Glede slednjega med drugim zapiše, da »to, kar Cerkev obhaja med mašo, ni zadnja večerja, ampak je to, kar je Gospod med zadnjo večerjo ustanovil in zaupal Cerkvi: spomin na njegovo žrtveno smrt«. In ker je Jezusov dar ukoreninjen v vstajenju, mora obhajanje zakramenta potekati na Gospodov dan, torej v nedeljo. Sledita poglavji o Jezusu v vrtu Getsemani in njegovem sojenju, kjer se papež približa vprašanju resnice. »Brez resnice človek ne dojame smisla življenja,« piše papež. »Zunanja resnica je v svetu nemočna; kot Jezus, ki je po kriterijih sveta, brez moči. A ravno tako, v svojem popolnem pomanjkanju moči, je močan, in le tako resnica vedno znova postaja moč.« Ravno ranjeni in ponižani so podoba Boga, ki je želel trpeti za nas. Tako po svojem trpljenju, Jezus postane podoba upanja: »Bog je na strani trpečih,« piše Benedikt XVI. Nihče ni pričakoval, da bo Mesija končal na križu, nadaljuje papež v poglavju o Jezusovem križanju in smrti ter se zaustavi pri odpuščanju, desnem razbojniku, krvi in vodi, ki prideta iz Jezusove prebodene strani, pri čemer izpostavi pomen Kristusovega telesa. »V Jezusovem trpljenju, vsa umazanija sveta pride v stik z neizmerno Čistostjo. Umazanija sveta je zares absorbirana, izničena, spremenjena preko bolečine neskončne ljubezni.« Tako papež izpostavi, da »je dobro vedno neskončno večje od celotnega mnoštva zla«.

Benedikt XVI. knjigo sklene s poglavjem o Jezusovem vstajenju od mrtvih, ki je bilo obrat proti popolnoma novemu življenju, ki ni več podvrženo zakonu smrti. »Vstajenje je dogodek znotraj zgodovine, ki ves čas lomi okvir zgodovine in gre onkraj nje,« piše papež in ob koncu bralcu približa še Kristusov vnebohod in njegov drugi prihod. Vera v Kristusovo vrnitev je po papeževih besedah drugi steber krščanske veroizpovedi… Nakazuje gotovost upanja, da bo Bog posušil vsako solzo, nič ne bo ostalo brez smisla, vsaka krivica bo premagana in vzpostavljena bo pravičnost. »Zmaga ljubezni bo zadnja beseda v zgodovini sveta.«
Audio: