S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 6. marec 2011, RV) – »Krščansko življenje se začne kot klic in za vedno ostane odgovor.« To je povedal papež rimskim semeniščnikom, s katerimi se je srečal na predvečer praznika Marije, Matere zaupanja, ki je zavetnica te papeške ustanove.

Bog kliče vsakega po imenu

Papež je dejal, da je vsak med nami osebno poklican in mora osebno tudi odgovoriti. To je tudi poklic, ki smo ga vsi prejeli: klic, da smo Kristusovi, in da živimo v njem. Bog z vsakim od nas vzpostavlja odnos, je dejal papež: »Vsak je poklican po svojem imenu. Bog je tako velik, da ima čas za vsakega med nami, pozna me, pozna vsakega med nami po imenu, osebno. To je oseben klic za vsakega od nas. Gospod Bog me je poklical, me kliče, me pozna, čaka moj odgovor.« Po papeževih besedah je ta Božji klic individualen in tudi eklezialen, cerkven. Je klic k življenju v telesu Cerkve. In tudi ko nam to telo ni všeč, Cerkev ostaja vez, ki povezuje s Kristusom. Papež je izpostavil pomen vključenosti v skupnost, pomen biti član telesa: »Upoštevati moramo, da je zelo lepo biti v družbi, hoditi v veliki družbi vseh stoletij, imeti prijatelje v nebesih in na zemlji, čutiti lepoto tega telesa, biti srečni, da nas je Gospod poklical v telo in nam dal prijatelje na vseh koncih sveta.« Vendar pa krščanskega poklica ni mogoče pojasniti brez Svetag Duha, po papeževih besedah izgubi svoj življenjski sok. »V srcu Cerkve, kot bi rekla sv. Terezija Deteta Jezusa, je klic vsakega kristjana trinitarična skrivnost,« je dejal papež, »je skrivnost srečanja z Jezusom, z učlovečeno besedo, po kateri nas Bog Oče kliče v občestvo s sabo, in zato nam želi podariti svojega Svetega Duha. Ravno zahvaljujoč Svetemu Duhu lahko odgovorimo Jezusu in Očetu na pristen način, znotraj resničnega sinovskega odnosa.«

Sv. Frančišek Saleški je pričevalec krščanskega humanizma

»To je pravilo naše pokorščine, ki vam jo pišem z velikimi črkami: Delati vse iz ljubezni in nič na silo – bolj ljubiti pokorščino kot pa se bati nepokorščine,« je povedal papež med sredino splošno avdienco, ki jo je posvetil sv. Frančišku Saleškemu, škofu in cerkvenemu učitelju iz konca 16. iz začetka 17. stoletja. »Dragi bratje in sestre,« je dejal Benedikt XVI., »v času, ki kot naš išče svobodo, tudi z nasiljem in nemirom, nam ne sme uiti aktualnost tega velikega učitelja duhovnosti in miru, ki svojim učencem izroča duha svobode, tiste prave, ki je vrh očarljivega in popolnega nauka o realnosti ljubezni. Sv. Frančišek Saleški je zgledni pričevalec krščanskega humanizma; s svojim preprostim slogom, z besedami, ki včasih dobijo peruti poezije, spominja, da je v globini človeka zapisano hrepenenje po Bogu in da samo v njem lahko najde resnično radost in svojo uresničitev v polnosti.« Papež je izpostavil klic sv. Frančiška Saleškega k popolnosti in svetosti, ki velja za vsakega človeka, ne glede na stan. »Tako se je rodil poziv laikom,« je dejal sveti oče, »tista skrb za posvetitev svetnih stvari in za posvečenje vsakdnajega, pri kateri vstrajata drugi vatikanski koncil in duhovnost našega časa. Kazal se je ideal spravljenega človeštva, v ubranosti med delovanjem v svetu in molitvijo, med posvetnim stanjem in iskanjem popolnosti, s pomočjo Božje milosti, ki prežema človeka in ga očiščuje ter s tem dviga v božanske višine.«

Poziv k duhovnim vrednotam omogoča resnično človeško komunikacijo

»Danes smo poklicani, da tudi v digitalni kulturi odkrijemo simbole in metafore, ki so lahko v pomoč, ko sodobnemu človeku govorimo o Božjem kraljestvu,« je izpostavil papež na začetku minulega tedna, ko je sprejel udeležence zasedanja Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja. Kot je poudaril, bo ravno poziv k duhovnim vrednotam dopustil spodbujanje resnične človeške komunikacije: onkraj vsake lahko dosegljive navdušenosti in skepticizma vemo, da je komunikacija odgovor na klic, vtisnjen v našo naravo, da smo namreč ustvarjeni po Božji podobi. »Zato je svetopisemska komunikacija, ki je v skladu z Božjo voljo, vedno povezana z dialogom in odgovornostjo, kot pričujejo na primer liki Abrahama, Mojzesa, Jakoba in prerokov, in ni nikoli povezana z jezikovnim zapeljevanjem, kot je v primeru kače, ali z nekomunikacijo in nasiljem, kot je to v primeru Kajna,« je dejal papež. Prispevek vernikov bo torej lahko v pomoč v svetu medijev, saj bo odpiral obzorja smisla in vrednosti, ki ga digitalna kultura sama ni zmožna videti in predstavljati. »Človek torej ne le da ''uporablja'' jezik, ampak v določenem smislu ''živi'' jezik,« je povedal Benedikt XVI. Nadaljeval je, da kadar si osebe izmenjujejo informacije, že med seboj delijo same sebe in svoj pogled na svet: »Postanejo pričevalci tistega, kar daje smisel njihovemu življenju.« Pri tem obstajajo tudi nevarnosti, kot so izguba notranjosti, površinsko življenje odnosov, beg v čustvenost, prevlada bolj prepričljivega mnenja nad resnico. »Izhodišče je samo razodetje, ki nam pričuje, kako je Bog o svojih čudesih komuniciral ravno v jeziku in realni izkušnji ljudi, v skladu s kulturo, lastno posamezni dobi, vse do polne manifestacije v učlovečenem Sinu,« je dejal papež.

Papež filipinskim škofom: Ne naveličajmo se delati dobro

»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi« (Gal 6,9), je dejal sveti oče filipinskim škofom, ki so v Vatikanu na uradnem obisku ad limina apostolorum. Med drugim je izpostavil tudi pomen dialoga z drugimi religijami. Ni namreč dovolj delati dobro samo kristjanom, ampak vsem. Cerkev verjame, da je Kristus pot, resnica in življenje, hkrati pa spoštuje tudi vse, kar je resničnega in dobrega v drugih religijah. Zato je treba s preudarnostjo in dobrotljivostjo iskati možnosti za iskren in prijateljski dialog. Vsako osebo ne glede na njena prepričanja je treba obravnavati kot ustvarjeno po Božji podobi, si tako prizadevati v smeri medsebojnega razumevanja in pospeševanja skupnega dobrega za človeštvo. »Ko si prizadevamo, da se ne bi naveličali delati dobro,« je dejal papež, »pa se moramo spomniti, da nam je največji dar, ki ga lahko ponudimo tistim, katerim služimo, dan v evharistiji. Pri sveti maši verniki prejmejo milost, ki je potrebna za preoblikovanje po Jezusu Kristusu. Opogumljajoče je, da se mnogi Filipinci udeležujejo nedeljske maše. Toda to ne bi smelo povzročiti samozadovoljnosti na vaši pastirski poti. Naloga vas in vaših duhovnikov je, da se nikoli ne naveličate zasledovati izgubljene ovce. Prepričati se morate, da vsi verniki življenje črpajo iz velikega daru, ki nam je dan po svetih Skrivnostih,« so bile besede Benedikta XVI.

Audio: