Sveti oče danes sprejel filipinske škofe: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.«

VATIKAN (četrtek, 3. marec 2011, RV) – »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.« (Gal 6,9) S temi Pavlovimi besedami iz Pisma Galačanom, je sveti oče danes nagovoril filipinske škofe, ki so v Vatikanu na uradnem obisku ad limina apostolorum.

Tudi v nadaljevanju svojega govora se je papež oprl na tega velikega apostola, ki je zapisal, da je potrebno delati dobro vsem, »še posebej pa domačim v veri«. Glede tega je v filipinski Cerkvi mnogo pastoralnih izzivov. Prvi med njimi je katehetsko izobraževanje. »Globoko osebno pobožnost vaših ljudi je treba vzdrževati in podpirati z velikim razumevanjem in upoštevanjem nauka Cerkve glede vere in morale. To je resnično nujno, da bi človeška srca lahko dala svoj poln in pravi odgovor Bogu.« Škofje pa morajo s katehezami doseči tudi družine v svojih škofijah. Predvsem starše, kajti prav oni imajo pri otrocih vlogo prvih vzgojiteljev glede vere. Papež je izrazil svojo zahvalo za delo, ki ga filipinski škofje na tem področju že opravljajo in katerega sadovi so vidni. Pri tem je velikega pomena pomoč redovnih sester in katehetov laikov. »Seveda se kot škofje z izzivi nikoli ne soočate sami. Predvsem in najbolj vam pomagajo vaši duhovniki. Skupaj z vami so svoja življenja posvetili služenju Bogu in Njegovemu ljudstvu. Od vas pa potrebujejo očetovsko skrb. Kot se zavedate sami, imate vi in drugi škofje posebno dolžnost, da svoje duhovnike dobro poznate in jih vodite z iskrenim zanimanjem. Medtem ko morajo biti oni vedno pripravljeni, da ponižno in zvesto izpolnijo naloge, ki so jim zaupane. V takem duhu medsebojnega sodelovanja za Božje kraljestvo bomo zagotovo 'ob svojem času želi' sadove vere.«

Večina filipinskih škofij ima že izoblikovane programe za stalno izobraževanje mladih duhovnikov. Ti naj bi jim bili v podporo, ko iz strukturiranega urnika v semenišču preidejo v bolj neodvisno okolje župnijskega življenja. V veliko pomoč so jim tudi dodeljeni mentorji, starejši duhovniki, ki so se že izkazali kot zvesti Gospodovi služabniki. Vendar pa je potrebno stalno skrbeti za duhovnike vseh starosti in še posebej za tiste, ki so zaradi svojega poslanstva ostali izolirani. Treba je spodbujati vsakoletne duhovne vaje in shode ter spominjati duhovnike na njihovo obljubo celibata, pokorščine in zavezanosti pastoralnemu služenju. »Če bodo stanovitni pri svojih obljubah, bodo ti možje postali pravi duhovni očetje, osebno in psihološko zreli, ki bodo vedno bolj odsevali očetovstvo Boga.«

Potem je sveti oče opozoril še na dialog z drugimi religijami, kar ostaja prioritetna naloga. Ni namreč dovolj delati dobro samo kristjanom, ampak vsem. Cerkev verjame, da je Kristus pot, resnica in življenje, hkrati pa spoštuje tudi vse, kar je resničnega in dobrega v drugih religijah. Zato s preudarnostjo in dobrotljivostjo išče možnosti, da vstopi v iskren in prijateljski dialog. Vsako osebo ne glede na njena prepričanja obravnava kot ustvarjeno po Božji podobi. Tako si prizadeva v smeri medsebojnega razumevanja in pospeševanja skupnega dobrega za človeštvo.

»Nazadnje, ko si prizadevamo, da se ne bi naveličali, 'ko delamo dobro', pa se moramo spomniti, da nam je največji dar, ki ga lahko ponudimo tistim, katerim služimo, dan v evharistiji. Pri sveti maši verniki prejmejo milost, ki je potrebna za preoblikovanje po Jezusu Kristusu. Opogumljajoče je, da se mnogi Filipinci udeležujejo nedeljske maše. Toda to ne bi smelo povzročiti samozadovoljnosti na vaši pastirski poti. Naloga vas in vaših duhovnikov je, da se nikoli ne naveličate zasledovati izgubljene ovce. Prepričati se morate, da vsi verniki življenje črpajo iz velikega daru, ki nam je dan po svetih Skrivnostih.«

Audio: