Na Kitajskem umrl v starosti skoraj 90 let papežu zvesti škof Agostin Hu Daguon

KITAJSKA (nedelja, 27. februar 2011, RV)– Cerkev na Kitajskem žaluje za škofom Agostinom Hu Daguom, ki je umrl 17. februarja, pri starosti skoraj 90 let. Bil je zakoniti škof Cerkve, ki je zvesta papežu in mora na Kitajskem že vrsto let živeti ter delovati v tajnosti. Rodil se je leta 1921, v tradicionalni krščanski družini in od otroštva dalje je obiskoval katoliško cerkev. V duhovnika je bil posvečen leta 1951 in nato nekaj let poučeval v semenišču, dokler ni bil aretiran in za tri leta zaprt. V nadaljevanju je bil obsojen na deset let prisilnega dela in prevzgoje v treh različnih tovarnah. Zatem je bil rehabilitiran in ponovno poslan v semenišče. Kljub preganjanju je ostal neomajno zvest svetemu očetu. Leta 1987 je bil tako posvečen v škofa. Pri skoraj osemdesetih letih si je poškodoval nogo in po nesreči si ni nikdar več v polnosti opomogel. Še naprej pa je služil Gospodu tako, da se je povsem posvetil spovedovanju vernikov. Oblast in uradna Cerkev na Kitajskem, ki ga ni nikdar priznala kot škofa, mu je poskušala preprečiti, da bi ostal v svoji apostolski prefekturi Shiqian. A vseeno je učinkovito deloval med duhovniki in verniki, z veliko gorečnostjo ter duhovno vnemo. Mnogim župnijskim skupnostim je povrnil živahnost in upanje.

Celo njegovo življenje je zaznamovano s preprostostjo in uboštvom, popolno zvestobo načelom vesoljne Cerkve in primatu Petrovega naslednika. Bil je tudi zelo nadarjen z intelektualnega vidika in vedno cenjen kot svetniška osebnost. Pogrebne slovesnosti so obhajali preteklo nedeljo. V njem, tako kot v mnogih drugih kitajskih škofih, ki so umrli v zadnjih letih, so se uresničile svetopisemske besede iz Knjige modrosti: »Duše pravičnih pa so v Božji roki in nobeno trpljenje jih ne bo doletelo. V očeh neumnih se zdijo mrtvi, njihov odhod velja za polom in njihovo potovanje proč od nas za propad; toda oni so v miru. Čeprav se ljudem zdi, da so bili kaznovani, je bilo vendar njihovo upanje prežeto z nesmrtnostjo in po majhni pokori bodo bogato nagrajeni, saj jih je Bog preizkusil in spoznal, da so ga vredni. Kakor zlato v topilnici jih je prečistil in sprejel kakor žgalno žrtev« (Mdr 3,1-6).
Audio